1. Spoznajmo COVID-19 skozi lutke : diplomsko deloPatricija Zobec, 2022, undergraduate thesis Abstract: Lutka je veliko več kot le predmet ali igrača, ki pritegne otroke in tudi odrasle. Ne-le da se otroci z njo igrajo ali zaigrajo v predstavi, lahko se tudi preprosto pogovarjajo, se od nje naučijo novih stvari ali si jo celo sami izdelajo. Z lutkami lažje otrokom približamo probleme, s katerimi se srečuje današnja družba, in jih predstavimo na njim razumljiv način. Z lutko se lažje poistovetijo, se ji zaupajo in se ob njej prej sprostijo. Zato je odličen posrednik v komunikaciji in uporabna pri različnih dejavnostih. Njeno vsestranskost smo izkoristili za izvedbo projekta v Vrtcu Hoče, s katerim smo predšolskim otrokom približali dejstva o koronavirusu SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Otroci so spoznali značilnosti virusa, bolezni COVID-19 in ukrepe za preprečevanje širjenja novega virusa. Hkrati so se seznanili, se igrali in izdelovali lutke ter pripravili lutkovno predstavo. V njej so zaigrali s svojimi lutkami na zgodbo o pandemiji novega koronavirusa. S projektom so otroci pridobili nova znanja in se navdušili nad lutkovnimi dejavnostmi.
Keywords: Lutkovno-gledališka vzgoja, lutke, otrok, koronavirus.
Published in DKUM: 19.05.2022; Views: 749; Downloads: 54
 Full text (2,46 MB) |
2. Otrokova spontana igra, kot temelj gledališke predstave : magistrsko deloManja Gabrovec, 2021, undergraduate thesis Abstract: Dramske dejavnosti spadajo v kurikulumu pod področje umetnosti. Dramska umetnost je le redko vpeljana v sam pedagoški proces, zato je pomembno, da jo vzgojitelji čim več vpeljujejo. Otrok in gledališče sta lahko zelo dobra partnerja, če sta otrokom gledališče in gledališka umetnost dobro predstavljena. Vpeljevanje gledališke umetnosti v pedagoški proces kvalitetno vpliva na razvoj otroka. Otrok skozi svojo spontano igro že spoznava dele gledališča, ko se postavlja v različne vloge, uri svojo domišljijo ter podoživlja doživete trenutke. Namen diplomske naloge z naslovom Otrokova spontana igra kot temelj gledališke predstave je načrtovanje in izvedba gledališke predstave, katera temelji na spontani igri otrok. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena otrokova igra s poudarkom na spontani igri otrok, sledi predstavitev gledališča kot ustanove in delo v njem, ter lutkovno in dramsko gledališče. Opisan je vpliv kulturno-gledališke vzgoje in pomen vključevanja v pedagoški proces ter projektno delo in njegov namen. Teoretičnemu delu sledi praktični del, ki vsebuje zasnovo projekta in izvedbo le-tega s pripravami, v katerih so načrtovane in zasnovane dejavnosti za nastanek gledališke predstave.
S pomočjo diplomske naloge smo ugotovili, da se otroci zelo radi vključujejo v dramske dejavnosti, med seboj sodelujejo in se podpirajo. Prav tako lahko rečemo, da je spontana igra otrok lahko dovolj dober temelj, iz katerega lahko gradimo in oblikujemo gledališko predstavo.
Keywords: spontana igra, gledališče, dramska vzgoja, otrok, gledališka predstava
Published in DKUM: 09.11.2021; Views: 961; Downloads: 124
Full text (2,34 MB) |
3. KULTURNA VZGOJA V VRTCIH OBČIN KRŠKO, BREŽICE, SEVNICAAnita Planinc, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Kulturna vzgoja v vrtcih občin Brežice, Krško, Sevnica smo želeli proučiti pojem kulturne vzgoje, koliko so dejavnosti le-te zastopane v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica ter koliko se vrtci ene občine razlikujejo od vrtcev drugih dveh občin. V poglavju Obravnava teme smo najprej predstavili občine Krško, Brežice, Sevnica ter vrtce in kulturne ustanove, delujoče v njih. Opredelili smo pojem kulturno-umetnostne vzgoje in njene cilje. Našteli in podrobno smo opisali področja kulture: bralno kulturo, filmsko, glasbeno in gledališko umetnost, intermedijske umetnosti, kulturno dediščino ter likovno in plesno umetnost. Poleg opredelitve vsakega področja smo opisali primere in uporabo posameznega področja v vzgojno-izobraževalnem procesu. V opisu vsakega področja smo tudi napisali primere povezovanja oz. sodelovanja s kulturnimi ustanovami po Sloveniji, posebej pa smo še napisali primere dejavnosti, ki so se izvajale v kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica. Ob koncu proučevanja kulturne vzgoje smo strnili naše rezultate ter tako ugotovili, da se v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica izvajajo dejavnosti z vseh področij kulturne vzgoje. Le-te so izvajane enakovredno, razen dejavnosti filmske umetnosti, intermedijskih umetnosti ter kulturne dediščine, katere nekateri vrtci ne izvajajo oz. zelo malo. Pri našem proučevanju kulturne vzgoje smo uporabljali deskriptivno in komparativno metodo teoretičnega pedagoškega raziskovanja. Sklicevali smo se na primarne in sekundarne vire.
Keywords: kulturna vzgoja v vrtcu, področja kulture, bralna kultura, filmska umetnost, glasbena umetnost, intermedijske umetnosti, gledališka umetnost, likovna umetnost, plesna umetnost
Published in DKUM: 05.02.2021; Views: 788; Downloads: 60
Full text (825,93 KB) |
4. Gledališče kot del književne vzgojeLaura Šadl, 2020, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali pomembnost sistematičnega razvijanja recepcijske zmožnosti gledališke predstave pri otrocih. Razvili smo didaktični model za razvijanje recepcijske zmožnosti gledališke predstave, s katerim smo usmerjali otrokovo pozornost v besedilne signale, ki jih vsebuje gledališka predstava, in sicer njene literarne in njene dramske elemente. Predvidevali smo, da bo tako sistematično razvijanje gledališke vzgoje privedlo do boljšega zaznavanja besedilnih signalov in do kakovostnejše interpretacije gledališke predstave.
V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili estetiko recepcije, literarno recepcijo po posameznih obdobjih otrokovega razvoja in komunikacijski model književne vzgoje. Nato smo se osredotočili na gledališče, njegovo sestavo, obliko in zvrsti. Ob študiju domače in tuje literature smo predstavili dramatiko in gledališče v izobraževalnem procesu ter dramskogledališke dejavnosti v osnovnih šolah. Na koncu smo opredelili še pomen otroške gledališke predstave za otrokov razvoj in pravila obnašanja v gledališču.
V empiričnem delu naloge smo preverili uspešnost didaktičnega modela za razvijanje recepcijske zmožnosti gledališke predstave, in sicer smo interpretirali odgovore otrok na vprašanja o zaznavanju in razumevanju književnih oseb, književnega časa, književnega prostora in književnega dogajanja gledališke predstave. Primerjali smo odgovore otroka, ki je bil predhodno pripravljen na ogled gledališke predstave s pomočjo didaktičnega modela za razvijanje recepcijske zmožnosti gledališke predstave, in otroka, ki ni bil predhodno pripravljen na ogled gledališke predstave, ter med njima iskali razlike. Potrdili smo zastavljene hipoteze ter odprli možnosti za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Keywords: gledališče, književna vzgoja, gledališka vzgoja, recepcija gledališke predstave, dramski in literarni elementi.
Published in DKUM: 13.08.2020; Views: 1131; Downloads: 115
Full text (1,26 MB) |
5. Nadaljnja izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce vrtca na temo lutkovno gledališke vzgojeAnja Horvat, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Nadaljnja izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev vrtca na temo lutkovno gledališke vzgoje je teoretičen del razdeljen na tri sklope.
V prvem sklopu je opisana sama gledališka vzgoja, ki se povezuje z lutkovnogledališko vzgojo, njenimi značilnostmi ter cilji. Drugi sklop zavzema nadaljnja izobraževanja in usposabljanja, njihov pomen, programe in oblike.
V tretjem sklopu pa so predstavljena nadaljnja izobraževanja in usposabljanja na področju lutkovno gledališke vzgoje (organizatorji, oblike izobraževanj in usposabljanj, ponudbe).
V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov (reševali so jih vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev prekmurskih vrtcev). Z anketnimi vprašalniki smo želeli ugotoviti, kaj strokovni delavci vrtcev mislijo o nadaljnjih izobraževanjih in usposabljanjih v Sloveniji, v kolikšni meri se jih udeležujejo, kako je z udeležbo na omenjenih izobraževanjih in usposabljanjih na temo lutkovno gledališke vzgoje na območju Prekmurja, kakšna je pri tem uspešnost, kako je z iskanjem teme in kdo so pobudniki za nadaljnja izobraževanja in usposabljanja na to tematiko.
Keywords: lutkovno gledališka vzgoja, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, strokovni delavci vrtcev, Prekmurje
Published in DKUM: 18.11.2019; Views: 1227; Downloads: 97
Full text (1,18 MB) |
6. Spoznavanje letnih časov in naravnih pojavov skozi gledališke dejavnostiKatja Janžič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Spoznavanje letnih časov in naravnih pojavov skozi gledališke dejavnosti je praktično diplomsko delo.
Namen diplomskega dela je vključiti in generirati spekter različnih gledaliških iger v drugem starostnem obdobju, izvesti, evalvirati in reflektirati dejavnosti. Opazovati vpliv gledaliških dejavnosti na otrokov kognitivni, motorični in socialno-čustveni razvoj.
Osnova dejavnosti je začrtana na segmentu igre. Nadgradnja tega so gledališke igre. Otroke usmerijo v izkustvo določene situacije in ob tem doživijo novo spoznanje. Ponujene vsebine otroku omogočajo možnost celostnega razvoja. Vplivajo na otrokove miselne procese, način mišljenja, spodbujajo otrokovo motorično odzivnost, kreativnost, domišljijo, doživljanje in socialno interakcijo. Spoznavajo pojem sodelovanje v interakciji z drugimi, ob vsem tem doživljajo občutek ugodja, sproščenosti in sprejetosti. To je ključ za otrokovo dobro počutje, delovanje in njegov konstruktiven, nadaljnji razvoj. Kot dodano vrednost h gledališkim dejavnostim smo vpeli tudi področje narave. Smotrno smo se odločili, da otrokom predamo znanje in vplivamo na razumevanje njene spremenljivosti ter pojavov, ki jih zasledimo. Vso to znanje smo preoblikovali in zapisali v skrbno načrtovane priprave.
Povzamemo, da smo z dejavnostmi uresničili zastavljene cilje, jih celostno spoznali, doživeli, izrazili, evalvirali in realizirali.
Keywords: igra, gledališka igra, kreativna dramska vzgoja, otrok in njegov razvoj, naravoslovne vsebine, vzgojitelj
Published in DKUM: 27.09.2018; Views: 643; Downloads: 40
Full text (3,00 MB) |
7. Pozitivni učinki metod gledališke pedagogike na učence pri pouku slovenščine v osnovni šoliMojca Prigl, 2018, master's thesis Abstract: Namen in cilj v sodobni gledališki vzgoji nista samo končni produkt, končna produkcija oziroma to, da z otroki ustvarimo predstavo. Treba je vedeti, da ne vzgajamo prihodnjih igralcev, temveč z metodami gledališke pedagogike pripomoremo k boljšemu čustvenemu, socialnemu in intelektualnemu razvoju otrok. Vsekakor pa jih sočasno vzgajamo za razumevanje in spremljanje gledališke umetnosti.
Ko omenimo kreativno dramo, gledališke delavnice, vaje in improvizacije, zelo pogosto pomislimo na neke nejasne forme kreativnega dogodka, ki naj ne bi vključevale estetske izkušnje in kritičnega odnosa do gledališča.
Namen gledališke vzgoje ter izvajanja in razvijanja gledaliških dejavnosti v šolah je poudarjanje otrokove osebnosti, individualnosti, krepitev samozavesti, razvijanje in spodbujanje boljše komunikacije, učvrščevanje medsebojnih odnosov in skupinskega dela. Hkrati razvijamo kritično mišljenje, empatijo, spoštovanje, kreativnost in smisel za estetiko. Otrokom ponujamo možnost za ustvarjalno izražanje. S tem potisnemo ob stran ustaljeno miselnost, da s kreativno dramsko vzgojo in z izobraževalnim gledališčem vzgajamo (le) redne obiskovalce gledališča in bodoče igralce, ki nastopajo na odru po točno določenih ukazih.
Pozitivne učinke metod gledališke pedagogike smo dokazali tudi z rezultati ankete, ki smo jo razdelili med 100 učiteljev slovenščine na osnovnih šolah.
Keywords: gledališka pedagogika, gledališke igre, gledališče v učilnici, kreativna dramska vzgoja, metode gledališke pedagogike.
Published in DKUM: 04.04.2018; Views: 2239; Downloads: 432
Full text (1,31 MB) |
8. IGRAJMO SE GLEDALIŠČE: ŠTUDIJA PRIMERAVitomir Vratarič, 2015, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je poiskati in v praksi preizkusiti metode, s katerimi bi lahko izboljšali sproščenost otrok pri javnem nastopanju preko gledališke dejavnosti. Zanima nas tudi ozaveščanje otroške gledališke igre in kako se preleviti v vlogo.
Uporabili smo študijo primera, deskriptivno ter akcijsko metodo pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo analiz praktičnega dela z otroki. V treh letih je v raziskavi sodelovalo 71 otrok. 35 otrok je sodelovalo v projektu, v katerem sta bila vključena dva razreda drugošolcev. Ostali so sodelovali pri izbirnem predmetu Igrajmo se gledališče.
V skladu z raziskovalnimi vprašanji smo ugotovili, da se otroci bolje odzivajo na metode, ki so drugačne od tistih, ki jih sicer uporabljamo v tradicionalni gledališki vzgoji.
Keywords: gledališče, gledališka vzgoja, gledališka pedagogika, igra, ustvarjalnost, improvizacija
Published in DKUM: 23.02.2016; Views: 2398; Downloads: 284
Full text (4,12 MB) |
9. Pomen gledaliških igric v prvem starostnem obdobju v vrtcuSabina Šinko, 2013, professional article Abstract: Članek obravnava pomen uvajanja preprostih gledaliških igric v skupine prvega starostnega obdobja v vrtcu. Po spoznanjih in izkušnjah strokovnjakov iz dežel, kjer so te igrice preizkušene in del vrtčevskega vsakdana, lahko govorimo o pozitivnem vplivu na otrokov kognitivni, čustveni, socialni in motorični razvoj. Kot primere dobre prakse navajamo izsledke diplomskih nalog študentk Oddelka za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru.
Keywords: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, gledališke igre, gledališka pedagogika
Published in DKUM: 21.12.2015; Views: 2030; Downloads: 153
Full text (483,02 KB)
This document has many files! More... |
10. PLESNA DRAMATIZACIJA JANKO IN METKA Z VIDIKA GLEDALIŠČA IN GLEDALIŠKE VZGOJESuzana Rženičnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: Ples je eno izmed področij dejavnosti, ki ima velik pomen za celostni razvoj otroka. Otrok se preko dejavnosti na področju plesa sprosti ter si pridobi določene spretnosti, sposobnosti in znanja. Ena izmed vsebin na področju plesa je tudi plesna dramatizacija. Postopek oblikovanja plesne dramatizacije bi lahko primerjali s postopkom uprizoritve gledališke predstave.
Glavni namen diplomskega dela je na osnovi študije primera spremljati nastanek in razvoj plesne dramatizacije Janko in Metka v skupini predšolskih otrok. Diplomska naloga je empirična. Sestavljena je iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del obsega na začetku splošne značilnosti s področja plesne vzgoje na predšolski stopnji, obsežnejši del pa je namenjen teorijam o gledališču, ki so predstavljene iz zornih kotov štirih različnih avtorjev, ti so Draga Ahačič, Henrik Neubauer, Robert Pignarre in Zdravko Zupančič. V empiričnem delu smo na osnovi opazovanja skupine otrok pri procesu ustvarjanja plesne dramatizacije Janko in Metka želeli ugotoviti, ali nam bo uspelo skozi določeno časovno obdobje oblikovati končen izdelek, ki ga bodo otroci predstavili pred starši, kakšna bo pri tem motivacija in v kolikšni meri bodo otroci uspešni pri vživljanju v določeno vlogo, katere vloge jim bodo bolj všeč in v kolikšni meri bodo pri ustvarjanju potrebovali vodenje. Raziskovalni vzorec zajema 21 otrok, ki obiskujejo vrtec Borisa Pečeta. Stari so od tri do šest let. Glede na rezultate raziskave smo ugotovili, da so vsi otroci, ne glede na starost, v določenem časovnem obdobju sposobni osvojiti določeno plesno dramatizacijo ob vodenju odraslega, da obstajajo med otroki razlike v motivaciji in da so te vidne tudi pri priljubljenosti določenih vlog.
Keywords: Plesna dramatizacija, plesna vzgoja, gledališče, gledališka uprizoritev, vživljanje v vlogo, motivacija.
Published in DKUM: 17.09.2012; Views: 2598; Downloads: 201
Full text (390,87 KB) |
