| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 60
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Igrajmo se z ročnimi lutkami
Lena Stepišnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil izdelava in uporaba ročnih lutk pri pripravi predstave z otroki. V teoretičnem delu naloge smo predstavili, kaj je lutka, kakšen vpliv ima na otroka in katere metode lahko uporabimo z lutkami pri otrocih in z njimi. Ker diplomska naloga navezuje tudi na izpeljavo gledališke predstave, smo v ta namen raziskali tudi gledališče. V praktičnem delu smo skozi sedem priprav usmerjenih dejavnosti, ki smo jih izvajali s skupino 22 otrok, starih od 5 do 6 let, predstavili delo otrok – od izdelave ročne lutke do izpeljave lutkovne predstave. S praktičnim delom smo poskušali otrokom približati tehniko ročnih lutk, lutke smo izdelovali, vadili nastopanje v predstavi in nazadnje končni produkt predstavili občinstvu. Ugotovili smo, da so otroci skozi vse dejavnosti pokazali veliko mero ustvarjalnosti, razvili zaupanje v lutko in njeno igro, predvsem pa dobili želeno povratno informacijo za njihovo trdo zasluženo delo z nastopanjem pred občinstvom. Otroci so spoznali tehniko animiranja ročnih lutk, dobili nov vpogled v svet gledališča in si pridobili izkustveno znanje o količini vloženega truda pri ustvarjanju predstave.
Keywords: gledališče, izdelava lutke, lutkovna predstava, nastopanje, ročne lutke
Published in DKUM: 31.03.2022; Views: 269; Downloads: 35
.pdf Full text (1,52 MB)

2.
Gledališke igre za najmlajše : diplomsko delo
Tina Horvat, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge je na podlagi strokovne literature predstavljen pomen gledališča in gledaliških dejavnosti oziroma iger za otroke v prvem starostnem obdobju. Gre za čas, ko je njihov govor še v fazi razvijanja. Pomembno je spodbudno okolje, da otroku pustimo čas in prostor za samostojno učenje in raziskovanje. Z izvajanjem gledaliških dejavnosti pripomoremo k zaznavanju na vseh čutnih ravneh. Pomembna je vloga vzgojitelja, da zna z otroki vzpostaviti pravilno komunikacijo in izbere igro, s katero zna ustvariti prijetno vzdušje. Le tako otroci z veseljem in zanimanjem sodelujejo ter se hkrati učijo biti strpni drug do drugega. Razvijajo tudi svojo ustvarjalnost in domišljijo, z obvladovanjem gibanja pa gradijo svojo samopodobo.
Keywords: gledališče, otrok, predšolska vzgoja, gledališke igre, spodbudno okolje.
Published in DKUM: 13.12.2021; Views: 206; Downloads: 20
.pdf Full text (2,38 MB)

3.
Kulturno-umetnostna vzgoja v vrtcu : diplomsko delo
Dragana Ćorić, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je opredeliti kulturno-umetnostno vzgojo s poudarkom na lutkovnem gledališču in raziskati, na kakšen način in v kolikšni meri je kulturno-umetnostna vzgoja prisotna v vrtcih Podravske regije. Cilji diplomskega dela so opredeliti pojme kultura, kulturno-umetnostna vzgoja, gledališče in lutkovno gledališče, ugotoviti, kakšna je vloga lutke in lutkovnega gledališča pri kulturno-umetnostni vzgoji otrok ter ugotoviti stanje kulturno-umetnostne vzgoje v vrtcih. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo predstavili in podrobneje opisali kulturo, kulturno-umetnostno vzgojo, gledališče ter vlogo lutke in lutkovnega gledališča pri kulturno-umetnostni vzgoji otrok. Empirični del diplomskega dela zajema podatke, pridobljene na osnovi anketnega vprašalnika, ki je namenjen vzgojiteljem predšolskih otrok. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem namenskem vzorcu, ki ga so ga predstavljali vzgojitelji in vzgojiteljice v vrtcih z različno upravo v okviru Podravske regije. Anketo je izpolnilo 78 vzgojiteljev in vzgojiteljic iz različnih vrtcev v okviru Podravske regije, iz vsakega vrtca dva vzgojitelja/vzgojiteljici, en vzgojitelj/vzgojiteljica iz prvega in en iz drugega starostnega obdobja.
Keywords: kultura, kulturno-umetnostna vzgoja, predšolski otrok, gledališče, vzgojitelj
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 259; Downloads: 56
.pdf Full text (1,33 MB)

4.
Otrokova spontana igra, kot temelj gledališke predstave : magistrsko delo
Manja Gabrovec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Dramske dejavnosti spadajo v kurikulumu pod področje umetnosti. Dramska umetnost je le redko vpeljana v sam pedagoški proces, zato je pomembno, da jo vzgojitelji čim več vpeljujejo. Otrok in gledališče sta lahko zelo dobra partnerja, če sta otrokom gledališče in gledališka umetnost dobro predstavljena. Vpeljevanje gledališke umetnosti v pedagoški proces kvalitetno vpliva na razvoj otroka. Otrok skozi svojo spontano igro že spoznava dele gledališča, ko se postavlja v različne vloge, uri svojo domišljijo ter podoživlja doživete trenutke. Namen diplomske naloge z naslovom Otrokova spontana igra kot temelj gledališke predstave je načrtovanje in izvedba gledališke predstave, katera temelji na spontani igri otrok. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena otrokova igra s poudarkom na spontani igri otrok, sledi predstavitev gledališča kot ustanove in delo v njem, ter lutkovno in dramsko gledališče. Opisan je vpliv kulturno-gledališke vzgoje in pomen vključevanja v pedagoški proces ter projektno delo in njegov namen. Teoretičnemu delu sledi praktični del, ki vsebuje zasnovo projekta in izvedbo le-tega s pripravami, v katerih so načrtovane in zasnovane dejavnosti za nastanek gledališke predstave. S pomočjo diplomske naloge smo ugotovili, da se otroci zelo radi vključujejo v dramske dejavnosti, med seboj sodelujejo in se podpirajo. Prav tako lahko rečemo, da je spontana igra otrok lahko dovolj dober temelj, iz katerega lahko gradimo in oblikujemo gledališko predstavo.
Keywords: spontana igra, gledališče, dramska vzgoja, otrok, gledališka predstava
Published in DKUM: 09.11.2021; Views: 307; Downloads: 44
.pdf Full text (2,34 MB)

5.
Center uprizoritvenih umetnosti Maribor : magistrsko delo
Alden Bajramspahić, 2021, master's thesis

Abstract: Tema magistrskega dela je urbanizacija mariborskega predela Studenci in izdelava projekta za Center uprizoritvenih umetnosti kot katalizatorja tega mestnega območja. Na podlagi raziskav Studencev skozi zgodovino, kjer je razvidno, da je bilo skozi čas to območje generična točka razvoja Maribora, je bila zastavljena idejna urbanistična rešitev. V centralnem delu območja je bil pred leti načrtovan objekt Mariborsko kulturno središče MAKS, vendar do same izvedbe nikoli ni prišlo. Zaključna idejna urbanistična zasnova zajema nove poslovno-stanovanjske objekte, zaradi odprtega razgleda na reko Dravo in staro mestno jedro ter sončne lege orientirane sever-jug, in poslovne objekte ob Valvasorjevi ulici. Zaključna idejna arhitekturna zasnova zajema oživitev nezgrajenega objekta Mariborsko kulturno središče, ki bo s svojo arhitekturo dominiral v prostoru in na ta način postal katalizator območja.
Keywords: Mariborsko kulturno središče, gledališče, arhitektura, urbana regeneracija, Studenci
Published in DKUM: 01.10.2021; Views: 431; Downloads: 176
.pdf Full text (130,70 MB)

6.
Obleka pripoveduje zgodbo : diplomsko delo
Mergime Rexhaj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja raziskavo kostumografa, od teoretičnega dela do prototipa, z namenom ustvariti kostum za gledališko igro. Kot inspiracija je bil izbran grški mit o Meduzi. Teoretični del predstavlja antično Grčijo, vključno z umetnostjo in mitologijo tega obdobja. Podana je tudi razčlenitev področja kostumografije in način raziskovanja v oddelku za kostumografijo ter področja, na katera mora biti oblikovalec pozoren med procesom izdelave prototipa kostuma za igro. Praktični del vključuje razvoj krojev kostumov, mask in dodatkov kostuma ter predstavi izdelavo prototipov. Za lik Meduze sta bila izdelana dva kostuma, eden pred njeno preobrazbo in drugi po njej, vsakemu je dodana tudi obrazna maska.
Keywords: Grška mitologija, Meduza, umetnostna zgodovina, kostumografija, gledališče, obrazne maske, konstruiranje oblačil, prototipiranje oblačil in dodatkov
Published in DKUM: 20.09.2021; Views: 307; Downloads: 32
.pdf Full text (4,73 MB)

7.
WILLIAM SHAKESPEARE IN TRAGEDJA HAMLET
Nika Verhovnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Tragedija Hamlet sodi v sam vrh evropske dramske ustvarjalnosti. Uvrščamo jo v obdobje pozne renesanse, ki velja za Shakespearovo najplodnejše obdobje ustvarjanja. To obdobje je zaznamovano s sledovi razočaranja in resignacije in se že oddaljuje od idealov zgodnje renesanse in humanizma. V ospredje stopa Shakespearovo lastno razumevanje človeka in njegovega mesta v svetu. Dramatik želi odkrivati človekov značaj, predvsem njegove posebnosti. Prav značaj posameznika v največji meri vpliva na medsebojne odnose v družbi. V Hamletu lahko najdemo vseh pet delov tradicionalne dramske zgradbe, vendar pa ima ta tragedija tudi številne vzporedne zaplete, ki nas včasih zmedejo s svojim bogastvom zgodb, mešanjem tragičnega in komičnega in s številnimi ironičnimi vzporednicami. Vsi ti zapleti so med seboj trdno povezani. Liki v Hamletu so oblikovani tako, da zaživijo pred nami kot splet protislovnih potez, med njimi se prepletajo družinske, zasebne in prijateljske vezi. Shakespeare je v Hamletu pogosto uporabljal monolog, s katerim se nam Hamlet približa in postane še večja uganka. Veliko gradiva je bilo napisanega in posvečenega temu nenavadnemu junaku, ki se imenuje Hamlet. A k sreči je tako, da je človeška ustvarjalnost neustavljiva in da vedno znova izziva. Hamleta je mogoče brati, uprizoriti in sploh uporabiti na sto in en način: kot zgodovino, kot kriminalko ali kot filozofijo. Tragedija Hamlet sodi v sam vrh evropske dramske ustvarjalnosti. Uvrščamo jo v obdobje pozne renesanse, ki velja za Shakespearovo najplodnejše obdobje ustvarjanja. To obdobje je zaznamovano s sledovi razočaranja in resignacije in se že oddaljuje od idealov zgodnje renesanse in humanizma. V ospredje stopa Shakespearovo lastno razumevanje človeka in njegovega mesta v svetu. Dramatik želi odkrivati človekov značaj, predvsem njegove posebnosti. Prav značaj posameznika v največji meri vpliva na medsebojne odnose v družbi. V Hamletu lahko najdemo vseh pet delov tradicionalne dramske zgradbe, vendar pa ima ta tragedija tudi številne vzporedne zaplete, ki nas včasih zmedejo s svojim bogastvom zgodb, mešanjem tragičnega in komičnega in s številnimi ironičnimi vzporednicami. Vsi ti zapleti so med seboj trdno povezani. Liki v Hamletu so oblikovani tako, da zaživijo pred nami kot splet protislovnih potez, med njimi se prepletajo družinske, zasebne in prijateljske vezi. Shakespeare je v Hamletu pogosto uporabljal monolog, s katerim se nam Hamlet približa in postane še večja uganka. Veliko gradiva je bilo napisanega in posvečenega temu nenavadnemu junaku, ki se imenuje Hamlet. A k sreči je tako, da je človeška ustvarjalnost neustavljiva in da vedno znova izziva. Hamleta je mogoče brati, uprizoriti in sploh uporabiti na sto in en način: kot zgodovino, kot kriminalko ali kot filozofijo.
Keywords: renesansa, humanizem, tragedija, elizabetinsko gledališče, William Shakespeare, Hamlet, medsebojni odnosi
Published in DKUM: 29.01.2021; Views: 778; Downloads: 125
.pdf Full text (589,28 KB)

8.
Pripovedovanje s prstnimi lutkami
Erika Lapornik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomskega dela Pripovedovanje s prstnimi lutkami je nastala na lastno pobudo za čim večje vključevanje lutk v skupino otrok v vrtcu. Namen diplomskega dela je bil preizkusiti, kako v vrtcu uporabimo pripovedovanje s prstnimi lutkami ter s tem pozitivno vplivamo na otrokov kognitivni in verbalni razvoj. Pripovedovanje s prstnimi lutkami smo vnesli v otrokov vsakdan in s tem spodbudili prednostno nalogo jezika. Cilji diplomskega dela so: otroke popeljati v magični svet lutk; seznaniti jih s prstnimi lutkami; s pomočjo otrok urediti lutkovni kotiček; ustvariti potujoče gledališče; skozi vodene dejavnosti popeljati otroke do izdelave prstnih lutk; ustvariti zabavno, prijetno in sproščeno vzdušje v skupini; uporabiti lutko kot motivacijsko sredstvo pri pripovedovanju zgodb; uporabiti lutko pri prednostni nalogi – razvoju jezika; seznaniti otroke s poezijo s pomočjo lutke; izboljšati otrokovo verbalno in neverbalno komunikacijo. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu so predstavljeni lutka, vloga vzgojitelja v lutkovnem procesu, vrste lutk, delitev lutk, najprimernejši materiali za izdelavo lutk in scenografije, prstno gledališče, oder v rokah in pripovedovanje z lutko. S pomočjo praktičnega dela v oddelku smo pri otrocih dosegli, da pravilno vodijo prstno lutko, se vživijo v določen lik in spontano pripovedujejo zgodbo s pomočjo lutke. Lutke so tako postale del vsakdana in so otroke spodbujale ne le v lutkovno-dramskem izražanju, pač pa tudi v jezikovnem razvoju.
Keywords: gledališče, igra, improvizacija, pripovedovanje, izdelovanje, prstne lutke, predšolski otroci.  
Published in DKUM: 21.01.2021; Views: 556; Downloads: 125
.pdf Full text (4,73 MB)

9.
Glasbeno-scenska dela Koncertnega zbora in Vokalnega gledališča Carmina Slovenica
Ana Sandrin, 2020, master's thesis

Abstract: Carmina Slovenica pod umetniškim vodstvom Karmine Šilec spada med vodilne ansamble v svetovnem zborovskem gibanju. Ugled ansambla potrjujejo številne odmevne nagrade, koncerti na eminentnih odrih in najvidnejših festivalih, odlične kritike predstav glasbenih strokovnjakov in kritikov. Karmina Šilec, ki velja za utemeljiteljico vokalnega gledališča in koncepta choregie, s svojo izjemno izvirnostjo in poglobljenim umetniškim konceptom širi meje zborovstva ter podira meje med umetniškimi disciplinami. Choregie predstavlja umetniški princip ustvarjanja glasbeno-scenskih projektov in specifično metodo dela z ansambli. V magistrski nalogi raziščemo in primerjamo enajst glasbeno-scenskih del Carmine Slovenice, in sicer tistih v izvedbi Koncertnega zbora in Vokalnega gledališča Carmina Slovenica, ter vključenost koncepta choregie v teh delih.
Keywords: Carmina Slovenica, Karmina Šilec, vokalno gledališče, choregie
Published in DKUM: 25.11.2020; Views: 462; Downloads: 61
.pdf Full text (2,22 MB)

10.
Gledališče za najmlajše
Polona Veber, Martina Marovšek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge smo na podlagi strokovne literature opredelili nekaj splošnih dejstev o gledališču, kako se udejstvuje v vrtcu ter kakšna je vloga vzgojitelja in otroka. Pri tem smo se podrobneje posvetili samemu gledališču za najmlajše in njegovim estetskim značilnostim. Del diplomske naloge smo namenili tudi razvoju otroka v prvem starostnem obdobju in tako posebej opredelili emocionalni, kognitivni razvoj, razvoj koncentracije, domišljije, ustvarjalnost ter čutno zaznavanje. Predstavili smo tudi raziskovalno igro, izkustveno in aktivno učenje ter seznanjanje s pojavi, kot so svetloba, voda in zvok. V praktičnem delu smo načrtovali izvedbo gledališke predstave za najmlajše. Zasnovali smo pripravo in potek predstave. Gledališko predstavo smo izvedli v dveh vrtcih, in sicer za štiri skupine prvega starostnega obdobja z namenom, da z njim seznanimo otroke in predvsem strokovne delavce ter jim to vrsto gledališča tudi bolj približamo.
Keywords: gledališče, razvoj, otrok, vzgojitelj
Published in DKUM: 09.09.2020; Views: 430; Downloads: 137
.pdf Full text (846,33 KB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica