| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Tehnologija merjenja gleženjskega indeksa z uporabo merilnika abpi md
Sabina Črešnar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Meritev gleženjsko-brahialnega indeksa (GI) predstavlja diagnostično metodo ugotavljanja bolezni perifernih arterijah spodnjih okončin. Začetni namen te študije je bil, raziskati in predstaviti napake meritev, ki se lahko pojavijo na tej avtomatski napravi. Metode: Uporabili smo avtomatski merilnik AMPI MD. Preiskovancem smo neinvazivno izmerili arterijske tlake na okončinah nog in roki. Naprava je dobljene vrednosti tlakov preračunala v vrednost GI. Vsakemu preiskovancu smo izvedli štiri meritve GI v zaporedju: meritev po protokolu, menjava manšete med levo in desno nogo, premikanje med meritvijo in telesna dejavnost pred diagnostičnim postopkom. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo pet udeležencev moškega in ženskega spola, povprečne starosti 35 let. S pridobljenimi rezultati meritev smo ugotovili, da je največ napak v rezultatu pri menjavi leve in desne manšete na nogi. Ugotavljamo, da napravo ni priporočljivo uporabiti pri pacientih s tresavico, saj se odzove z opozorilom (NAPAKA). Telesna dejavnost pred meritvijo se odsvetuje, saj lahko poda lažne normalni GI. Razprava in sklep: Na splošno lahko sklenemo, da ima pri izvedbi diagnostičnih meritev z avtomatskim merilnikom GI velik pomen predhodna umiritev pacienta, da so lahko rezultati, v mejah normale vitalno funkcijske vrednosti (krvni tlak, dihanje in srčni utrip). Dosledna izvedba meritev. Naprava je bolj primerna za hitro pridobitev rezultatov v referenčnih ambulantah in ne pri pacientih z že diagnosticirano boleznijo.
Keywords: periferna arterijska bolezen, gleženjski indeks, ateroskleroza, oscilometrija
Published in DKUM: 03.12.2020; Views: 1170; Downloads: 74
.pdf Full text (1,01 MB)

2.
Rentgenska ocena arterijskih kacifikacij pri bolnikih, zdravljenih s kronično hemodializo
Silva Breznik, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Uvod Žilne kalcifikacije so pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo (KLB) eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za povečano srčno-žilno umrljivost in obolevnost. Predstavljajo odziv na motnjo metabolizma serumskega kalcija in fosfata. Celoten sklop motenj zajema uveljavljena kratica KLB - MKB (kronična ledvična bolezen – mineralna in kostna bolezen), ki kot posledica motnje metabolizma mineralov in kosti vodi v kostno diferenciacijo gladkomišičnih celic ter nastanek žilnih kalcifikacij v tuniki mediji (srednji mišični plasti arterij). Prisotnost žilnih kalcifikacij lahko ugotavljamo z različnimi metodami. Bolniki in metode V raziskavo smo vključili 102 bolnika, zdravljena s kronično hemodializo, od teh je bilo 60 (58,8 %) moških, srednja starost bolnikov je bila 61,8 let (razpon 24-85 let). Povprečen čas hemodializnega zdravljenja je bil 52,3 meseca (razpon 1-208 mesecev). Ocena razsežnosti koronarnih kalcifikacij s pomočjo Agatstonove skale (CACS) je bila opravljena pri 28 bolnikih. Pri 102 bolnikih so bili opravljeni lateralni radiogram trebušne aorte za oceno kalcifikacij trebušne aorte (AACS), radiogram medenice in dlani za oceno kalcifikacij medeničnih arterij (SVCS medenica) in arterij rok (SVCS dlan) ter ultrazvok karotidnih arterij za oceno debeline intime-medije (IMT). Pri 93 bolnikih smo izmerili hitrost karotidno-femoralnega oziroma aortnega pulznega vala (PWV) ter pri 88 bolnikih gleženjski indeks (ABI). Določili smo tudi serumsko vrednost fibroblastnega rastnega faktorja-23 (FGF-23). Rezultati Ugotovili smo visoko prevalenco kalcifikacij. Koronarne kalcifikacije (CACS) smo našli pri 92 % (26 od 28) bolnikov. Z radiografsko oceno smo našli kalcifikacije pri 91,2 % bolnikov, od tega na lateralnem radiogramu pri 82,4 % (84 od 102), pri 76,5 % bolnikov na radiogramu medenice ter pri 55,9 % bolnikov na radiogramu rok. Zlati standard CACS je bil v pozitivni korelaciji z AACS (p<0,000, rho=0,665), SVCS medenice (p<0,000,rho=0,654), SVCS roke (p<0,007, rho=0,497) in s PWV (p<0,002, rho=0,594). Ugotovili smo tudi statistično značilno korelacijo med AACS in PWV (p<0,000, rho=0,442), SVCS medenice in PWV (p<0,000, rho=0,466) ter SVCS roke in PWV (p<0,000, rho=0,427). IMT je bila v pozitivni korelaciji z AACS (p<0,000, rho=0,590), s SVCS medenice (p<0,000, rho=0,401), s SVCS roke (p<0,005, rho=0,279) ter tudi s PWV (p<0,000, rho=0,533). Ugotovili smo negativno korelacijo med ABI in z AACS (p<0,002, rho=-0,321), s SVCS medenice (p<0,025, rho=-0,240), s SVCS roke (p<0,012, rho=-0,267) ter s PWV (p<0,006, rho=-0,300). FGF-23 ni bil statistično pomembno povezan z nobenim od preiskovanih parametrov kalcifikacij. Zaključek Naši rezultati so pokazali zelo dobro povezavo med enostavnimi metodami ugotavljanja srčno-žilnih kalcifikacij ter bolj kompleksnimi metodami, kot je CACS. Tako lahko zlati standard CACS nadomestimo s cenejšimi in enostavnejšimi metodami z manj rentgenskega sevanja kot sta AACS in SVCS. PWV, ABI in IMT so se pokazali kot prav tako dobri primerljivi označevalci ocene kalcifikacij v primerjavi s klasičnimi rentgenskimi metodami. FGF-23 ni bil povezan z drugimi preiskovanimi parametri.
Keywords: debelina intime medije, fibroblastni rastni faktor, gleženjski indeks, hitrost aortnega pulznega vala, kronična ledvična bolezen, kalcifikacije koronarnih arterij, lateralni radiogram, rentgenska ocena žilnih kalcifikacij
Published in DKUM: 17.08.2017; Views: 2200; Downloads: 140
.pdf Full text (1014,28 KB)

Search done in 0.02 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica