| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
VPLIV GLASOVNEGA ZAVEDANJA NA PISANJE IN BRANJE
Janja Lahovnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Prvo triletje osnovne šole pokriva prvo fazo opismenjevanja, to je učenje branja in pisanja, ob tem pa razvijanje sposobnosti poslušanja in govorjenja. Prvi je proces dekodiranja besed oziroma vzpostavitev odnosa med črko in glasom. Najprej učenci spoznajo znake za črke in glasove, nato pa sledita branje in pisanje. Drugi proces zajema uporabo govornih sposobnosti, ki se kažejo na razumevanju prepoznanih besed. Obvladovanje abecednega zapisovanja zahteva sposobnosti zavedanja besed, zlogov in glasov govora. Da učenci prepoznajo pomen črk v abecednem sistemu zapisa, morajo slišati glasove. Večina učencev sliši prvi glas v besedi okoli sedmega leta starosti. Starost sedmih let pa je tudi minimalna starost glede na fonološko ali glasovno sposobnost učenca, ki omogoča uspešen pričetek opismenjevanja. S preizkusi znanja smo z deskriptivno in s kazalno-neeksperimentalno metodo raziskovali vpliv glasovnega zavedanja na pisanje in branje, in sicer glede na mesečno starost učencev in njihov napredek pri glaskovanju v osmih mesecih. Glaskovati namreč pomeni nevezano brati ali izgovarjati posamezne glasove v besedi. Preizkusi znanja so bili: naloga glaskovanja, narek, domišljijski binom in glasno branje besedila. Da bi videli, kakšen je napredek učencev, smo enake preizkuse znanj ponovili po osmih mesecih.
Keywords: glasovno zavedanje, poslušanje, govorjenje, pisanje, branje
Published: 06.09.2010; Views: 2006; Downloads: 359
.pdf Full text (5,95 MB)

2.
MANIPULACIJA GLASOVNEGA ZAVEDANJA
Tamara Slana, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Razvoj jezikovne zmožnosti otroka se začne že takoj po rojstvu. Vendar je za oblikovanje povezanega govora in jezikovne strukture potreben razvoj glasovnega sistema, ki vključuje razvoj zaznave glasov (glasovno zavedanje) in proces izgovora posameznih besed. Pomembno je poudariti, da otrok razvija sposobnosti za učenje branja in pisanja še preden stopi v šolo. Branje in pisanje sta kompleksni in zahtevni dejavnosti. Pri branju mora otrok videti črko in jo pretvoriti v glas, pri pisanju pa obratno  slišati mora glas in ga pretvoriti v črko. Zato so za začetno branje in pisanje v prvi vrsti odgovorne sposobnosti zaznavanja, tako vidnega kot glasovnega. Sposobnost glasovnega zavedanja je sposobnost razlikovanja glasov v jeziku in njegovih sestavnih delih (besedah, povedih). Ta sposobnost ima odločilno vlogo v procesu začetnega opismenjevanja. Najvišja stopnja glasovnega zavedanja je fonemsko zavedanje. Gre za razumevanje, da so besede sestavljene iz posameznih glasov, fonemov in za zmožnost manipuliranja s temi glasovi (členjene, spajanje in manipuliranje z glasovi z namenom sestaviti novo smiselno besedo). Glasovno zavedanje je tudi dober napovedovalec uspešnosti branja in razumevanja pri branju. S preizkusi znanja smo z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovali v kakšni meri je pri otrocih tretjega razreda razvita najvišja stopnja glasovnega zavedanja (fonemsko zavedanje), kako je pri učencih razvito bralno razumevanje in kakšen je napredek učencev v petih mesecih. Oba preverjanja, z razmahom petih mesecev, sta bila izvedena z istim inštrumentarijem, saj le tako lahko govorimo o konkretnem in realnem napredku učencev.
Keywords: branje, pisanje, glasovno zavedanje, fonemsko zavedanje, bralno razumevanje
Published: 12.05.2011; Views: 2141; Downloads: 248
.pdf Full text (2,36 MB)

3.
GLASOVNO ZAVEDANJE OTROK PRED VSTOPOM V 1. RAZRED
Simona Petek, Urška Roganov, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Opismenjevanje je nepretrgan proces, ki se začne že pred formalnim šolanjem otroka in traja vse do končnega cilja funkcionalne pismenosti človeka. V začetnem obdobju branja in pisanja je razvoj pismenosti v najtesnejši povezavi s sposobnostjo členjenja besed na glasove, sposobnostjo hitrega pretvarjanja glasov v črke in črke v glasove in sposobnostjo spajanja glasov v besede. Otrok se s pojmi, kot so beseda, zlog, črka in glas srečuje že pred vstopom v šolo in jih večino prepozna v programu predšolske vzgoje. Sposobnost glasovnega zavedanja je sposobnost razlikovanja glasov v jeziku in njegovih sestavnih delih. Razvija se že v času predšolskega obdobja, vendar je za šestletnika izredno težko, da v besedi zaznava vsak glas posebej, saj besedo zaznava kot celoto. S preizkusom glasovnega zavedanja sva z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovali, v kolikšni meri je razvito glasovno zavedanje otrok pred vstopom v 1. razred in kakšen je napredek otrok v treh mesecih. Obe preverjanji z razmikom treh mesecev sta bili izvedeni z enakim inštrumentarijem, saj le tako lahko govorimo o realnem napredku otrok.
Keywords: opismenjevanje, komunikacijske dejavnosti, glasovno zavedanje, zlogovanje, začetni in končni glas, glas znotraj besede, glasovno razčlenjevanje, preizkus glasovnega zavedanja
Published: 12.06.2012; Views: 3085; Downloads: 486
.pdf Full text (4,94 MB)

4.
ZAČETNI IN KONČNI GLAS TER GLAS ZNOTRAJ BESEDE V 1. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Barbara Kozel, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Človekovo sporazumevanje temelji na govornem jeziku – govorjenju in poslušanju. Ta neločljiva vez med ljudmi/okoljem in s samim seboj pa je bila dolgo časa obravnavana kot samoumevna. Danes se zavedamo, da je poslušalska dejavnost izjemno pomembna za razvoj celovite osebnosti, v ožjem pogledu pa je temelj ostalim trem komunikacijskim dejavnostim, to so govorjenje, pisanje in branje. Na razvoj poslušalske dejavnosti vplivajo fizične, fiziološke, psihološke, socialne in moralne lastnosti posameznika, le-te pa mora učitelj upoštevati v obdobju začetnega opismenjevanja. Opismenjevanje je proces usposabljanja posameznika za branje in pisanje, in zahteva razvijanje kompleksnih spretnosti in sposobnosti z različnih področij. Z njim se ukvarjajo strokovnjaki s področja jezika, psihologije, pedagogike, specialne pedagogike in medicine. Pomemben dejavnik v procesu uspešnega opismenjevanja je glasovno zavedanje, ki predstavlja razumevanje različnih načinov členjenja vezane govorice na manjše dele in manipuliranja z njimi. Raziskava, ki sem jo opravila, temelji na proučevanju sposobnosti glasovnega zavedanja otrok v prvem razredu osnovne šole na ravni začetnih in končnih glasov ter glasov znotraj besed, njihovem napredku v obdobju štirih mesecev. Nadalje raziskava obsega primerjavo v razvoju otrok med petimi mariborskimi osnovnimi šolami. Rezultati so bili interpretirani z uporabo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne raziskovalne metode.
Keywords: opismenjevanje, komunikacijske dejavnosti, poslušanje, glasovno zavedanje, začetni in končni glas, glas znotraj besede.
Published: 20.05.2013; Views: 2039; Downloads: 201
.pdf Full text (7,13 MB)

5.
Vpliv didaktičnih iger na glasovno zavedanje, začetno branje in pisanje
Iza Herman, 2017, master's thesis

Abstract: Štirje človeški sporazumevalni dejavniki zajemajo receptivno poslušanje, produktivno govorjenje, receptivno branje in produktivno pisanje. Ko se učimo branja in pisanja, se opismenjujemo. Eden ključnih pogojev za uspešno opismenjevanje je glasovno zavedanje, zato je upravičeno predvidevanje, da na otrokovo opismenjevanje vplivajo tudi didaktične igre za razvijanje glasovnega zavedanja. Z raziskavo smo z multiplo regresijsko analizo skušali ugotoviti, ali učenci, ki uporabljajo didaktične igre za razvijanje glasovnega zavedanja, hitreje in bolje razvijajo glasovno zavedanje, pisanje in branje, od otrok, ki didaktičnih iger ne uporabljajo. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 256 prvošolcev mariborskih osnovnih šol. Kontrolna skupina, ki je zajemala 125 otrok, je glasovno zavedanje razvijala brez uporabe didaktičnih iger, eksperimentalna skupina s 131 otroki pa je za razvijanje glasovnega zavedanja uporabila štiri avtorske didaktične igre, dve za začetni glas ter dve za začetni in končni glas. Ugotovili smo, da je glasovno zavedanje na začetku leta statistično značilen prediktor za glasovno zavedanje na koncu leta in za branje na koncu leta, pisanje na začetku leta pa je značilen prediktor za pisanje na koncu šolskega leta. Didaktična igra sicer ni značilen prediktor za glasovno zavedanje na koncu leta, ima pa statistično značilen vpliv na branje in pisanje na koncu leta. Ker je glasovno zavedanje predstopnja učenja branja in pisanja, rezultati kažejo, da so učenci brez uporabe didaktičnih iger napredovali samo do glasovnega zavedanja, kompleksnejših postopkov branja in pisanja pa še ne obvladajo. To kaže, da so učenci, ki so uporabljali didaktične igre, pri opismenjevanju v prednosti v primerjavi z učenci, ki glasovnega zavedanja niso razvijali s pomočjo didaktičnih iger.
Keywords: Didaktične igre, glasovno zavedanje, branje, pisanje, opismenjevanje.
Published: 16.11.2017; Views: 1228; Downloads: 259
.pdf Full text (2,14 MB)

6.
Glasovno zavedanje v prvem razredu
Dušanka Brumen, 2012, original scientific article

Abstract: Učenci se začnejo neformalno opismenjevati že v predšolski dobi, načrtno in sistematično pa se opismenjevanje nadaljuje v šoli in poteka do konca tretjega razreda. Pri tem ima odločilno vlogo glasovno zavedanje, ki se razvija v času predšolskega obdobja, prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, predvsem pa v prvem razredu osnovne šole. Pri razvoju sposobnosti glasovnega zavedanja je pomemben razvoj slušnega zavedanja dolžine besed in zavedanja števila besed v povedi, slušnega razločevanja, slušnega razčlenjevanja ter iskanja in tvorjenja rim. Članek predstavlja rezultate dveletne raziskave, namenjene ugotavljanju učenčevega napredka pri opismenjevanju, natančneje, pri glasovnem zavedanju in razločujočem poslušanju, ter vpliva le-tega na glaskovanje in pravopisno pravilnost pri nareku.
Keywords: poslušanje, razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, spodbujanje glasovnega zavedanja, korelacija, narek, prvi razred, drugi razred, začetni pouk, glasovno zavedanje, opismenjevanje, osnovne šole, raziskave
Published: 21.09.2017; Views: 440; Downloads: 93
.pdf Full text (155,87 KB)
This document has many files! More...

7.
Zmožnost glasovnega zavedanja o rimah pri dve- in triletnih otrocih v zasebnem varstvu in javnem vrtcu
Ines Dorner, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Zmožnost glasovnega zavedanja o rimah pri dve- in triletnih otrocih v zasebnem in javnem vrtcu smo predstavili dve obliki vzgojno-izobraževalnih zavodov – javni vrtec in zasebni vrtec – ter opisali razvoj govora in proces opismenjevanja s poudarkom na glasovnem zavedanju. Izpostavili smo eno od začetnih stopenj glasovnega zavedanja – rime in aliteracije. V drugem delu je predstavljen empirični del, katerega namen je bil raziskati in ugotoviti, ali otroci v obdobju treh mesecev napredujejo na področju rim v glasovnem zavedanju (vsak zase in vsi skupaj). Zanimalo nas je še, ali obstajajo razlike v rezultatih med otroki, ki obiskujejo javni vrtec, in otroki, ki obiskujejo zasebno varstvo. Hkrati smo preverili, ali obstajajo razlike med spoloma, ne glede na vrsto institucije, ki jo obiskujejo. Na podlagi odgovorov otrok in njihovega znanja smo rezultate interpretirali. Ugotovili smo, da je večina otrok v obdobju treh mesecev napredovala. Pri nekaterih je bil napredek večji, pri nekaterih manjši, pokazalo pa se je tudi, da ga pri vseh otrocih ni bilo. Prav tako smo ugotovili, da razlike med otroki iz javnega in zasebnega vrtca obstajajo. V naši raziskavi se je pokazalo, da so deklice uspešnejše od dečkov.
Keywords: javni vrtec, zasebni vrtec, razvoj govora, opismenjevanje, glasovno zavedanje, rime  
Published: 10.10.2017; Views: 529; Downloads: 126
.pdf Full text (1,63 MB)

8.
Poimenovanje predmetov, začetni glas in tvorjenje besed pri predšolskih otrocih
Klavdija Dolinar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Poimenovaje predmetov, začetni glas in tvorjenje besed pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu predstavili razvoj govora, faze govornega razvoja, pojma pismenost in opismenjevanje, razvoj besednega zaklada, poslušanje in glasovno zavedanje. V drugem delu, t.i. empiričnem delu, smo želeli ugotoviti napredek pri prepoznavanju začetnega glasu in napredek v besednem zakladu pri otrocih starih 4–6 let v obdobju petih mesecev. Z uporabo deskriptivne metode in metode praktičnega dela smo ugotavljali razlike pri poimenovanju sličic, poimenovanju začetnega glasu in številu tvorjenih besed na določen začetni glas (npr. sličica jež, začetni glas »j«, tvorjenje besed; jabolko, jezik …) na neslučajnostnem vzorcu otrok starih 4–6 let. Pri prepoznavanju začetnega glasu se je v večini primerov izkazalo, da otrokom ne povzroča večjih težav. Pri tvorjenju besed pa so se kazale precejšnje razlike med posamezniki. Nekaj otrok je precej izstopalo tako po številu tvorjenih besed kot tudi po tem, da so bile nekatere tvorjene besede zahtevnejše. Nekaj otrok pa je imelo pri tvorjenju besed večje težave ali pa so bile tvorjene besede predvsem imena in predmeti, ki so bili tisti trenutek v okolici. Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, da se kaže napredek med prvim in drugim preverjanjem v razvoju govora in razvoju besednega zaklada. Pri nekaterih otrocih je bil napredek večji, pri drugih pa manjši.
Keywords: govorni razvoj, opismenjevanje, pismenost, poslušanje, besedni zaklad, glasovno zavedanje, začetni glas.
Published: 23.04.2018; Views: 453; Downloads: 134
.pdf Full text (1,52 MB)

9.
Zmožnost glasovnega zavedanja in pisanja učencev v 1. razredu ter spremljanje njihovega individualnega napredka
Tilen Repenšek, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali področje glasovnega zavedanja in zmožnosti pisanja pri učencih v prvem razredu. Cilj raziskave je bil preveriti zmožnosti na polovici in ob koncu šolskega leta ter spremljati individualni napredek. Naš vzorec je tvorilo 215 učencev prvih razredov petih mariborskih osnovnih šol. Na podlagi vzorca smo preverjali zmožnosti glasovnega zavedanja in »pisanja« v mesecu decembru 2013 ter zmožnost pisanja v mesecu maju 2014. Pri prvem preverjanju so rezultati pokazali relativno dobro zmožnost glaskovanja pri večini učencev, razlika se je pokazala pri »pisanju«, kjer se je uspešnost zapisa zniževala sorazmerno s težavnostjo besed. Zadnjo besedo od 14 besed je »zapisalo« le 32 od skupno 215 učencev. Rezultati zapisa besed v mesecu maju 2014 in njihove uporabe v enostavčnih in zloženih povedih so pokazali odstopanja v uspešnosti učencev posameznih šol, kar pomeni, da je razlika med njimi pogojena z različnimi dejavniki, kot so spodbudno ali nespodbudno domače okolje, slovenščina kot drugi jezik, spodbuda k pisanju o svojih občutjih in čustvih nasploh.
Keywords: glasovno zavedanje, glaskovanje, zmožnost pisanja, pisanje, govor, poslušanje, prvi razred
Published: 29.11.2018; Views: 231; Downloads: 75
.pdf Full text (1,45 MB)

10.
Razvoj glasovnega zavedanja o rimah pri predšolskih otrocih
Katja Herga, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Razvoj glasovnega zavedanja o rimah pri predšolskih otrocih je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili temo opismenjevanja in pismenosti, posebno pozornost pa smo namenili glasovnemu zavedanju in rimam. V empiričnem delu smo predstavili in primerjali rezultate primerjalne in eksperimentalne skupine pri obeh preverjanjih. Praktični del, ki je bil pri naši raziskavi ključnega pomena, pa nam ponuja natančen pregled vaj oz. dejavnosti, ki smo jih izvajali v vrtcu. Pedagoški eksperiment, ki smo ga izvedli nam prikazuje pomembnost izvajanja vaj glasovnega zavedanja o rimah. Iz rezultatov je razvidno, da so vaje, ki smo jih izvajali pri eksperimentalni skupini vplivale na razvoj glasovnega zavedanja o rimah. Pri izvedbi prvega preverjanja so bili rezultati primerjalne in eksperimentalne skupine primerljivi – primerjalna je zbrala skupaj 87 pravilnih odgovorov, eksperimentalna pa 91. Pri drugem preverjanju pa je bilo pri eksperimentalni skupini moč opaziti velike razlike že v suverenosti podajanja odgovorov, prav tako pa je narastlo tudi število pravilnih odgovorov. Primerjalna skupina je tokrat podala 78 pravilnih odgovorov, eksperimentalna pa kar 125.
Keywords: predšolska vzgoja, jezik, opismenjevanje, glasovno zavedanje, rime
Published: 18.11.2019; Views: 105; Downloads: 18
.pdf Full text (1,89 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica