| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Tracking stock
Petra Šunko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Tracking stock so posebna vrsta delnic, ki so razvite oziroma razširjene predvsem v Združenih državah Amerike, pri nas ta vrsta delnic ni poznana. Delnice predstavljajo določen obrat družbe ali hčerinsko družbo. Te vrste delnic omogočajo upravi, da obdrži nadzor nad posameznim obratom ali hčerinsko družbo. Če družba izda tracking stock, lahko odloča med prodajo na trgu (to je, prek začetne javne ponudba ali IPO) ali za distribucijo novih delnic obstoječim delničarjem. Imetniki tracking stock nimajo enakih pravic kot imetniki navadnih delnic oziroma delničarji, ki imajo v lasti delnice matične družbe. Za razliko od navadnih delnic ali delnic z glasovalno pravico vsebujejo tracking stock zgolj ½ ali ¼ pravico do glasovanja, v nekaterih primerih pa sploh ne vsebujejo glasovalne pravice. Najbolj priljubljena tracking stock v Združenih državah Amerike je QQQQ, katera kotira na trgu skladov in odraža donose Nasdaq 100 index. Druga najbolj znana tracking stock je Standard & Poor's (SPDRs), ki zrcali vrnitev S & P 500 index na trg vrednostnih papirjev.
Keywords: tracking stock, glasovalna pravica, obrat družbe, hčerinska družba, matična družba, delničarji
Published: 15.12.2009; Views: 1807; Downloads: 237
.pdf Full text (917,17 KB)

2.
PRISILNA PORAVNAVA IN STEČAJNI POSTOPEK S PRAVNEGA IN RAČUNOVODSKEGA VIDIKA V SLOVENIJI TER PRIMERJAVA Z AVSTRIJO
Rene Šrumpf, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Postopek prisilne poravnave in stečajni postopek lahko nastopita, ko dolžnik postane plačilno nesposoben ali prezadolžen. Oba postopka imata svoj specifičen potek ter nosita tudi različne posledice, slabosti in prednosti. Tako je postopek prisilne poravnave hitrejši, stroškovno ugodnejši in ohranja delovanje družbe, medtem ko pa stečajni postopek pomeni dokončno prenehanje obstoja družbe. Dolžnik predlaga postopek prisilne poravnave zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja, s katerim bi rad izboljšal svoje finančno stanje in nadaljeval s poslovanjem oziroma se izognil morebitnem stečajnem postopku. Stečajni postopek pa predlagajo predvsem upniki, ko ugotovijo za dolžnikovo insolventnost in je njihovo poplačilo terjatev ogroženo. O tem, kateri postopek je pri dolžniku primernejši, odločajo upniki glede na ugodnejšo poplačilo njihovih terjatev. Postopek prisilne poravnave nastopi le, če upniki glasujejo za sprejetje prisilne poravnave. Po slovenski zakonodaji je to vsaj 60 % vseh upnikov z glasovalno pravico, ki je ponderirana glede na razrede njihovih terjatev, po avstrijski pa vsaj 50 % upnikov z glasovalno pravico, katerih skupni znesek prijavljenih terjatev presega ¾ zneska celotnih terjatev upnikov z glasovalno pravico prisotnih na obravnavi. Glasovalnih pravic nimajo upniki z izločitvenimi in ločitvenimi pravicami ter upniki s prednostnimi terjatvami. Če ne pride do sprejetja predlagane prisilne poravnave, se takoj začne stečajni postopek, v Avstriji pa le, če tako odloči sodišče. Poplačilo upnikov pri postopku prisilne poravnave se vrednostno in časovno izvede, kot je zastavljeno v načrtu o finančnem prestrukturiranju. Če ne pride do ustreznega poplačila terjatev, se prisilna poravnava razveljavi. Pri stečajnem postopku pa se poplačilo upnikov izvede z razdelitvijo stečajne mase. Razdelitev temelji na razredih prijavljenih terjatev upnikov. Pomeni, da so najprej poplačani ločitveni upniki, nato upniki s prednostnimi terjatvami ter na koncu upniki z navadnimi in podrejenimi terjatvami.
Keywords:  insolvetnost,  postopek prisilne poravnave,  stečajni postopek,  dolžnik,  upnik/upniki,  družba,  plačilna nesposobnost,  prezadolženost,  finančno prestrukturiranje,  terjatve,  poplačilo/poravnava,  sprejetje  zakonodaja,  glasovalna pravica,  obravnava na sodišču,  izločitvena pravica,  ločitvena pravica,  prednostne terjatve,  razdelitev,  stečajna masa.
Published: 07.12.2012; Views: 4472; Downloads: 536
.pdf Full text (498,11 KB)

3.
NAČELO ENAKEGA OBRAVNAVANJA DELNIČARJEV V PRAVU EVROPSKE UNIJE PO ZADEVI AUDIOLUX
Drago Sobočan, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je raziskati načelo enakega obravnavanja delničarjev. Naloga vsebuje analizo pravnih predpisov in strokovne literature, pa tudi sodno prakso tako slovenskih sodišč kot tudi Sodišča EU.
Keywords: Načelo enakega obravnavanja delničarjev, korporacijsko pravo, delniško pravo, osnovni kapital, pridobitev lastnih delnic, glasovalna pravica, zlata delnica, prevzem gospodarskih družb, pravo EU, splošno pravno načelo prava EU
Published: 03.07.2015; Views: 1163; Downloads: 251
.pdf Full text (1,04 MB)

4.
OMEJITVE POSLOVANJA PODJETJA V POSTOPKU PRISILNE PORAVNAVE S PRIMERJAVO SLOVENIJA - HRVAŠKA
Darja Remic, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Postopek prisilne poravnave nastopi, ko dolžnik postane plačilno nesposoben ali prezadolžen in mu le tega ne uspe rešiti na druge razpoložljive načine. Potek postopka ima svoje dobre in slabe plati. Z izvedbo finančnega prestrukturiranja, dolžnik želi izboljšati svoje finančno stanje in nadaljevati s poslovanjem. O uvedbi postopka odločajo upniki z vsaj 60% glasovalnih pravic, ki je ponderirana glede na razrede njihovih terjatev. Glasovalnih pravic nimajo upniki z izločitvenimi in ločitvenimi pravicami ter upniki s prednostnimi terjatvami. Če ne pride do sprejetja predlagane prisilne poravnave, se takoj začne stečajni postopek. Poplačilo upnikov pri postopku prisilne poravnave se vrednostno in časovno izvede, kot je zastavljeno v načrtu o finančnem prestrukturiranju. Po uvedbi postopka prisilne poravnave je dolžnikovo poslovanje omejeno, opravljati sme samo redne posle v zvezi z opravljanjem dejavnosti in poravnavati obveznosti iz teh poslov. Veljavna ureditev ima v praksi precej pomanjkljivosti in omejitev. Postopek je prezapleten, predrag in zaradi grožnje stečaja preveč tvegan. V veliko primerih je žal postopek prisilne poravnave le kratkoročno reševanje likvidnosti. Po potrditvi prisilne poravnave izpolnjevanje dolžnikovih obveznosti več nihče ne spremlja in zgodi se, da se dolžnikovo stanje slabša, čemur sledi stečaj.
Keywords: postopek prisilne poravnave, insolventnost, dolžnik, družba, upnik/upniki, terjatve, plačilna nesposobnost, prezadolženost, glasovalna pravica, načrt finančnega prestrukturiranja, poplačilo/poravnava, zakonodaja, stečajni postopek
Published: 17.08.2016; Views: 945; Downloads: 98
.pdf Full text (1021,23 KB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica