| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Glasbene dejavnosti v družini predšolskega otroka : diplomsko delo
Anamarija Peček, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Namen zaključnega dela z naslovom Glasbene dejavnosti v družini predšolskega otroka je bil raziskati prisotnost glasbe v družini predšolskega otroka. V teoretičnem delu smo preučili, kaj je to družina, kakšne vrste ter funkcije družine poznamo in kakšno vlogo ima otrok v družinskem okolju. Preučili smo tudi, kaj je glasba, kako vpliva na otroka in katere so glasbene dejavnosti v družinskem okolju. V empiričnem delu naloge, v katerem je sodelovalo 100 staršev otrok, ki so obiskovali vrtec, smo preverjali prisotnost glasbenih dejavnosti doma; ali na to vpliva okolje, v katerem starši in otroci živijo, ali glasbena izobrazba staršev. Rezultati so pokazali, da na prisotnost glasbe ne vpliva okolje, v katerem starši in otroci živijo, niti glasbena izobrazba staršev, saj je bilo največ anketiranih brez glasbene izobrazbe, razlika T-testa med bivanjem na vasi ali v mestu pa je bila v povprečju minimalna. Na podlagi empiričnih in teoretičnih izhodišč lahko sklepamo, da so glasbene dejavnosti v družinskem krogu pomemben dejavnik pri spodbujanju razvoja glasbenih sposobnosti predšolskih otrok.
Keywords: glasba, družina, predšolski otrok, glasbene dejavnosti, glasbeno didaktične igre
Published in DKUM: 02.04.2024; Views: 259; Downloads: 86
.pdf Full text (1,98 MB)

2.
Sodobne raziskave o poučevanju glasbe v Sloveniji
2024, scientific monograph

Abstract: Monografija »Sodobne raziskave o poučevanju glasbe v Sloveniji« v 15 poglavjih celovito obravnava različne vidike poučevanja glasbe na različnih ravneh vzgoje in izobraževanja. Poudarja pomen glasbeno-didaktičnih iger za razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok, učinke glasbenih dejavnosti na socialne interakcije v zgodnjem otroštvu in izzive vključevanja glasbeno-plesnih dejavnosti v vrtcih s programom montessori. Raziskuje medpredmetno povezovanje glasbe in likovne umetnosti, izzive načrtovanja glasbene umetnosti, glasbeno ustvarjalnost v osnovni šoli in vključevanje elementov glasbene terapije. Analizira zastopanost glasbenih zvrsti v mladinskih romanih, vlogo učiteljev pri razvoju talenta, uporabo interaktivnih učnih gradiv in tehnologije v glasbenem pouku, optimalno motivacijsko okolje v glasbenih šolah, oblikovanje glasbene samopodobe in specifike glasbenega izobraževanja na območju Slovenske Istre. Izsledki predstavljenih raziskav prispevajo k razvoju področja didaktike glasbe in predstavljajo temelj za izboljšanje »glasbenih« praks v slovenskem izobraževalnem sistemu.
Keywords: glasba, glasbene dejavnosti, glasbene vsebine, glasbeno izobraževanje, poučevanje glasbe
Published in DKUM: 13.03.2024; Views: 422; Downloads: 105
.pdf Full text (6,88 MB)
This document has many files! More...

3.
Vpliv glasbeno-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok : diplomsko delo
Anja Mohorič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge z naslovom Vpliv glasbeni-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok je raziskati vpliv glasbeno-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok, zato smo največ pozornosti namenili prav glasbeno didaktičnim igram in izvajanju le-teh v neposredni praksi. S 3-mesečnim izvajanjem vnaprej strukturirano pripravljenih glasbeno-didaktičnih iger smo prikazali vpliv glasbeno-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok. Pred izvajanjem in po njem smo spremljali dosežke otrok in preko primerjanja rezultatov prvega in drugega testiranja dokazali, da so pozitivno vplivale na izboljšanje glasbenih dosežkov. Otroci so izboljšali ritmični in melodični posluh in pokazali boljše rezultate na vseh testih, ki smo jih izvajali.
Keywords: glasbeno-didaktične igre, glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj, testi za preverjanje glasbenih sposobnosti.
Published in DKUM: 02.09.2022; Views: 769; Downloads: 159
.pdf Full text (1,73 MB)

4.
Glasba in gibanje: razvoj ritmičnih sposobnosti predšolskih otrok v vrtcih montessori
Maruša Laure, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo obravnavali področje razvoja glasbenih sposobnosti s poudarkom na ritmičnih sposobnostih v povezavi z glasbenimi dejavnostmi in izhodiščem pedagoškega koncepta montessori. Želeli smo proučiti učinek glasbeno-gibalnih dejavnosti po konceptu pedagogike montessori na razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok iz vrtca montessori. Na podlagi relevantne literature s področja gibanja ob glasbi po konceptu pedagogike montessori smo oblikovali dva eksperimentalna programa. Zanimalo nas je, kakšen bo učinek teh programov in ali bodo otroci teh dveh eksperimentalnih skupin bolje razvili ritmične sposobnosti kot kontrolna skupina ter kakšne bodo razlike med napredki skupin. Uporabili smo neslučajnostni namenski vzorec 59 predšolskih otrok druge starostne skupine iz treh enot vrtca montessori iz osrednjeslovenske regije ter za potrebe raziskave prilagodili tri teste ritmičnih sposobnosti, ki smo jih povzeli po že oblikovanih testih. Najprej smo s testiranjem razvitosti ritmičnih sposobnosti v začetnem stanju ugotovili, da med skupinami ni statistično pomembnih razlik, nato sta obe eksperimentalni skupini tri mesece po trikrat tedensko izvajali eksperimentalna programa. Po koncu eksperimenta smo ponovili testiranje in zaznali statistično pomembne razlike med skupinami v razvitosti ritmičnih sposobnosti. Izvajanje obeh eksperimentalnih programov je imelo pozitiven učinek na razvoj ritmičnih sposobnosti predšolskih otrok; največji učinek smo opazili pri eksperimentalni skupini 1, pri kontrolni skupini pa učinka neaktivnosti nismo zaznali.
Keywords: glasbene sposobnosti, ritmične sposobnosti, glasbeno-gibalne dejavnosti, pedagogika montessori
Published in DKUM: 28.07.2020; Views: 1309; Downloads: 286
.pdf Full text (1,99 MB)

5.
Pomen glasbeno didaktičnih iger pri razvoju vokalne tehnike pri delu s pevskim zborom v vrtcu
Ana Lapornik Rešek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Glasba je v otrokovem otroštvu izjemno pomembna. Temeljna glasbena aktivnost otrok je petje. Pri zborovskem petju otrok spozna svoj glas in odkrije, kaj lahko stori z njim. Ker je ena izmed potreb otroka tudi igra, je dobro, da pri vodenju pevskega zbora uporabljamo metodo igre. Z glasbeno-didaktično igro otroku omogočimo, da si z njo razvija neko določeno glasbeno zmožnost. V diplomskem delu smo se osredotočili na vključevanje glasbeno-didaktičnih iger v vodenje otroškega pevskega zbora v vrtcu. Z različnimi glasbeno-didaktičnimi igrami smo želeli vplivati na razvoj vokalne tehnike otrok. Eden izmed ciljev je bil tudi vzbujanje interesa za sodelovanje pri glasbeno-didaktičnih igrah. V teoretičnem delu so orisane sestavine zborovskega petja v vrtcu in vokalne tehnike. Beseda teče tudi o glasbi in glasbenih dejavnostih v vrtcu, glasbeno-didaktičnih igrah in razvoju glasbenih sposobnosti. Praktični del vsebuje deset vzročnih priprav za delo z otroškim pevskim zborom. Ugotovili smo, da je igra za otroka izjemno pomembna dejavnost, saj z njo otroke na neprisiljen način spodbudimo k opravljanju določenih nalog, ki so v našem primeru nujne za kakovostno petje in delovanje pevskega zbora. Otrokom omogočimo, da se ob glasbeno-didaktičnih igrah zabavajo, ob tem pa razvijajo pravilno vokalno tehniko.
Keywords: glasbene dejavnosti v vrtcu, glasbeno-didaktične igre, glasba v vrtcu, pevski zbor, vokalna tehnika
Published in DKUM: 18.11.2019; Views: 1731; Downloads: 211
.pdf Full text (810,74 KB)

6.
Medsebojna povezanost inteligentnosti, glasbenih aktivnosti in družinskega okolja pri devetošolcih
Barbara Kopačin, 2014, original scientific article

Abstract: Inteligentnost postaja vse bolj zaželena človekova lastnost, zato ji znanstveniki z različnih področij posvečajo veliko pozornosti. Nas je zanimala medsebojna povezanost inteligentnosti, glasbenih aktivnosti in družinskega okolja pri devetošolcih. Povezanost smo ugotavljali z razlikami v dosežkih učencev pri merjenju eduktivnih komponent splošnih intelektualnih sposobnosti s standardnimi progresivnimi matricami (SPM). Rezultati raziskave so potrdili, da so inteligentnost, glasbene aktivnosti in družinsko glasbeno okolje medsebojno pomembno povezani. V raziskavi je sodelovalo 177 naključno izbranih devetošolcev iz šestih primorskih osnovnih šol.
Keywords: Ravenove progresivne matrice, inteligentnost, glasbeno družinsko okolje, glasba, glasbena vzgoja, glasbene dejavnosti, družina, formalno glasbeno izobraževanje
Published in DKUM: 21.09.2017; Views: 1396; Downloads: 196
.pdf Full text (107,26 KB)
This document has many files! More...

7.
VPLIV ZGODNJEGA GLASBENEGA IZOBRAŽEVANJA NA RAVEN RAZVITOSTI ELEMENTARNIH GLASBENIH SPOSOBNOSTI 5-6 LET STARIH OTROK
Helena Vargazon, 2014, master's thesis

Abstract: Teoretični del magistrskega dela zajema predstavitev zgodnjega glasbenega izobraževanja v slovenskem prostoru. Podrobneje smo izpostavili različne programe glasbenega izobraževanja predšolskih otrok, splošne značilnosti glasbenega razvoja predšolskih otrok, glasbene dejavnosti, ki se izvajajo v različnih programih, in glasbene preference. V empiričnem delu smo raziskovali: vpliv različnih glasbenih programov (program Predšolska glasbena vzgoja, program Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu in javni, nacionalni program predšolske vzgoje Kurikulum za vrtce) na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti 5-6 let starih otrok in interes otrok do glasbenih dejavnosti.
Keywords: zgodnje glasbeno izobraževanje, glasbeni razvoj, glasbene dejavnosti, melodični in ritmični posluh, glasbene preference
Published in DKUM: 23.07.2014; Views: 2250; Downloads: 401
.pdf Full text (1,68 MB)

8.
SKLADNOST OCENE IN SAMOOCENE GLASBENE NADARJENOSTI ČETRTOŠOLCEV
Metka Papec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Glasba nas spremlja na vsakem koraku. Številne raziskave so pokazale na pomembnost razvijanja glasbenih sposobnosti že v zgodnjem otroštvu in pri poučevanju učencev prvega triletja. Namen diplomske naloge je bil podrobneje se seznaniti z razvojem glasbenih sposobnosti ter primerjati skladnost samoocene učencev četrtošolcev in ocene njihovih učiteljev o glasbeni nadarjenosti učencev. Želeli smo izvedeti, če med učenci obstajajo razlike glede na spol in če obstajajo v ocenjevanju razlike med učitelji in učenci. V teoretičnem delu smo predstavili têrmine ocenjevanje, samoocenjevanje, samopodoba, samospoštovanje in samovrednotenje. Zanimalo nas je, kateri so sestavni deli samopodobe, kako se oblikuje in kako vplivajo na učno uspešnost. V empiričnem delu je uporabljena deskriptivna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. V raziskavo je bilo vključeno 304 četrtošolcev iz mestnih in podeželskih šol Maribora in okolice ter 20 učiteljev razrednikov teh učencev. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo preoblikovanega anketnega vprašalnika OLNAD07, pokazali pa so, da obstajajo razlike med samoocenami učencev in samoocenami učenk. Dokazali smo, da so samoocene učencev in ocene njihovih učiteljev v večini skladne ter da so se učenci na tej starostni stopnji v povprečju že zmožni realno oceniti; njihove samoocene so v povprečju višje, kot so jih ocenili učitelji.
Keywords: samoocenjevanje učencev, učiteljeve ocene, značilnosti glasbeno nadarjenih/talentiranih, glasbene sposobnosti, aktivnosti, glasbene dejavnosti
Published in DKUM: 03.10.2012; Views: 1874; Downloads: 220
.pdf Full text (1,41 MB)

9.
UPORABNOST GLASBENIH VSEBIN IN DIDAKTIČNIH POSTOPKOV, PRIDOBLJENIH V SREDNJEŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU, V VRTCIH
Danijel Berden, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Otrok je glasbeno dejaven že od prvega leta starosti in ga je zato potrebno seznaniti z različnimi glasbenimi dejavnostmi. Z njimi vplivamo na razvoj otrokovih dispozicij za glasbo in na razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Glasba je torej eno izmed izjemno pomembnih dejavnosti, zato zelo vpliva na razvoj estetskega okusa pri otrocih. V diplomskem delu z naslovom Uporabnost glasbenih vsebin in didaktičnih postopkov, pridobljenih na srednješolskem izobraževanju, v vrtcih smo želeli ugotoviti, v kakšni oz. kolikšni meri se uporablja pridobljeno znanje na poklicnem srednješolskem izobraževanju v vrtcih. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da vzgojitelji določena področja dnevno izvajajo v vrtcih, kar pomeni, da jih obvladajo, določenih področij pa se lotijo redkeje, saj je zanje potrebnih več priprav. Razlog za manjši obseg izvajanja je tudi strokovna nepripravljenost vzgojiteljev. Namen diplomske naloge je bil tudi ugotoviti šibka področja vzgojiteljev; na podlagi odgovorov lahko ugotovimo, da zaradi nezadostnega znanja posameznih vsebin izbirajo tista področja, ki jih bolj obvladajo.
Keywords: Predšolska vzgoja, predšolska glasbena vzgoja, glasbeno izobraževanje vzgojiteljev, glasbene dejavnosti v vrtcu.
Published in DKUM: 02.08.2012; Views: 1889; Downloads: 287
.pdf Full text (1,55 MB)

10.
UVAJANJE GLASBENIH DEJAVNOSTI V PRVI TRIADI S POMOČJO DIDAKTIČNIH IGER
Silva Božičnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Uvajanje glasbenih dejavnosti v prvi triadi s pomočjo didaktičnih iger je obravnavana vloga ter pomen didaktičnih iger, pomen glasbe za učence ter razvrstitev glasbeno-didaktičnih iger glede na vsebino. Za vsak cilj glasbene vzgoje v prvi triadi je izbrana ter oblikovana didaktična igra, ki pomaga učitelju doseči želeni cilj pri učencih, hkrati pa je zanje zanimiva. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika želeli ugotoviti, kako pomembne so za učitelje didaktične igre pri pouku glasbene vzgoje, kako pogosto jih vključujejo, v katerem delu učne ure jih najpogosteje izvajajo ter iz kje jih črpajo. Zanimalo nas je tudi, kakšno mnenje imajo o izbiri didaktičnih iger za pouk glasbene vzgoje ter ali obstajajo statistično značilne razlike v odgovorih med učitelji glede na razred poučevanja ter na leta delovnih izkušenj. Ugotovitve so pokazale, da se statistično značilne razlike pojavljajo pri pogostosti črpanja didaktičnih iger preko spleta, in sicer glede na leta delovnih izkušenj, prav tako se statistično značilne razlike pojavljajo pri izmenjevanju didaktičnih iger s sodelavci, in sicer glede na razred poučevanja. Statistično značilne razlike so se pokazale tudi v samostojnem oblikovanju didaktičnih iger za pouk glasbene vzgoje, in sicer glede na leta delovnih izkušenj. Pri analizi ostalih odgovorov statistično značilnih razlik glede na razred poučevanja ali leta delovnih izkušenj ni bilo. Glede na rezultate naše raziskave bi bilo dobro, da bi se učitelji medsebojno bolj povezovali ter si izmenjevali didaktične igre, saj bi tako nastal pester ter kvaliteten nabor didaktičnih iger za pouk glasbene vzgoje. Težave z njihovim pomanjkanjem bi se tako bistveno zmanjšale.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: igra, didaktična igra, glasbeno-didaktična igra, elementi glasbene vzgoje, glasbene dejavnosti.
Published in DKUM: 04.04.2011; Views: 3607; Downloads: 585
.pdf Full text (644,17 KB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica