Search the digital library catalog

Abstract: V magistrski nalogi smo želeli raziskati, kakšna je motiviranost učencev pri igranju diatonične harmonike v nekoncesijskih glasbenih šolah. Zanimalo nas je, kako učenci razmišljajo in doživljajo motivacijo, in hkrati ugotoviti, kako posamezni dejavniki vplivajo na njihovo motiviranost za obiskovanje in vadbo diatonične harmonike. Z desetimi učenci, ki prihajajo iz treh nekoncesijskih glasbenih šol iz Osrednje Slovenije, Podravske regije in Jugovzhodne Slovenije, smo izvedli kvalitativno raziskavo, temelječo na polstrukturiranem intervjuju. Prišli smo do ugotovitev, da učenci kažejo visoko stopnjo motiviranosti za obiskovanje in vadbo diatonične harmonike, izražajo pozitiven odnos do inštrumenta, se dobro razumejo s svojimi učitelji, slednji pa zanje predstavljajo zelo pomemben motivacijski dejavnik. Na njihovo motivacijo za igranje diatonične harmonike pozitivno vplivajo tudi njihovi starši, ki jih vselej spodbujajo. Nekatere učence vrstniki podpirajo, spet druge nekoliko manj ali pa jih ne, pri tem učenci menijo, da podpora vrstnikov neposredno ne vpliva na njihovo motivacijo. Veselje, voljo in motivacijo za igranje diatonične harmonike večini sodelujočim zmanjšuje predvsem pomanjkanje časa zaradi šolskih obveznosti. Učence spodbujajo nastopi tako v okviru glasbene šole kot tudi izven nje, prav tako pa jih za obiskovanje pouka in vadbo diatonične harmonike motivira tudi njim prilagojen učni program, ki temelji na njihovih željah in interesih. Spodbudni vpliv učencem predstavljajo tudi njihovi lastni cilji, povezani z igranjem diatonične harmonike v prihodnje, med katerimi prevladuje igranje v ansamblu oziroma glasbeni skupini.
Keywords: motivacija učencev diatonične harmonike, pouk diatonične harmonike, diatonična harmonika, neformalno glasbeno izobraževanje, nekoncesijske glasbene šole, polstrukturirani intervju
Published in DKUM: 27.09.2024; Views: 0; Downloads: 50
Full text (2,18 MB)

Abstract: Na nižji stopnji glasbene šole učenci razvijajo svoje glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja s pomočjo glasbenih izkušenj, učitelj pa je tisti, ki učenca vodi do pridobivanja le-teh. V okviru poučevanja na daljavo so se učitelji spoprijeli s spremembo prakse, ki so je bili do tedaj vajeni. Najbolj drastično se je spremenilo učno okolje, kar je prineslo veliko novih možnosti in izzivov. Medtem ko se klasični pouk v učilnici izvaja sinhrono oziroma sočasno, pouk na daljavo ponuja tudi druge možnosti, kot je na primer asinhrona (časovno neodvisna) izvedba učnega procesa. Ker ključni element pri izobraževanju na daljavo predstavlja kompetentnost pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) in njenih orodij ter pripomočkov, nas je v empiričnem delu magistrske naloge zanimalo, ali se zaradi tega dejavnika med učitelji kažejo razlike v izvedbi učnega procesa na daljavo. Ugotovili smo, da se didaktična praksa učiteljev pri obravnavanem vzorcu v večjem deležu ne razlikuje glede na ta dejavnik.
Keywords: poučevanje na daljavo, glasbeno izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija
Published in DKUM: 08.12.2022; Views: 1022; Downloads: 79
Full text (3,40 MB)

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Osnovno glasbeno izobraževanje v modulu Avsenikova glasba smo razdelili na posamezna poglavja. Predstavili smo nastanek,razvoj in delovanje glasbenega fenomena Avsenik kot popolnoma nove zvrsti glasbe pri nas in v svetu. Cilj tega dela je bil podrobna predstavitev zasedbe, glasbe in načina izvajanja Ansambla bratov Avsenik ter analiza celotnega opusa. V delu smo se osredotočili na okoliščine in prostor nastanka Osnovnega glasbenega izobraževanja v modulu Avsenikova glasba kot pomembnega dela za njeno uradno poustvarjanje. V samem središču sta bili celotna družina Avsenik in Glasbena šola Avsenik, ki sedaj deluje v Begunjah na Gorenjskem. V diplomskem delu smo prikazali tudi vlogo Avsenikov in njihove glasbe za širšo razpoznavnost Slovenije v svetu in podali vizijo za veliko priložnosti v povezavi z njo tudi za čas pred nami
Keywords: Avsenikova glasba, Osnovno glasbeno izobraževanje, narodnozabavna glasba, kvintet, polka, valček, koncert, izvajalska praksa, množična kultura
Published in DKUM: 07.10.2015; Views: 1613; Downloads: 454
Full text (1,22 MB)

Abstract: Otrok je glasbeno dejaven že od prvega leta starosti in ga je zato potrebno seznaniti z različnimi glasbenimi dejavnostmi. Z njimi vplivamo na razvoj otrokovih dispozicij za glasbo in na razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Glasba je torej eno izmed izjemno pomembnih dejavnosti, zato zelo vpliva na razvoj estetskega okusa pri otrocih. V diplomskem delu z naslovom Uporabnost glasbenih vsebin in didaktičnih postopkov, pridobljenih na srednješolskem izobraževanju, v vrtcih smo želeli ugotoviti, v kakšni oz. kolikšni meri se uporablja pridobljeno znanje na poklicnem srednješolskem izobraževanju v vrtcih. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da vzgojitelji določena področja dnevno izvajajo v vrtcih, kar pomeni, da jih obvladajo, določenih področij pa se lotijo redkeje, saj je zanje potrebnih več priprav. Razlog za manjši obseg izvajanja je tudi strokovna nepripravljenost vzgojiteljev. Namen diplomske naloge je bil tudi ugotoviti šibka področja vzgojiteljev; na podlagi odgovorov lahko ugotovimo, da zaradi nezadostnega znanja posameznih vsebin izbirajo tista področja, ki jih bolj obvladajo.
Keywords: Predšolska vzgoja, predšolska glasbena vzgoja, glasbeno izobraževanje vzgojiteljev, glasbene dejavnosti v vrtcu.
Published in DKUM: 02.08.2012; Views: 1889; Downloads: 287
Full text (1,55 MB)

Abstract: V današnji družbi še vedno velja, da so med glasbenimi instrumenti nekateri primerni le za dekleta, drugi le za fante, na nekatere instrumente pa lahko igrajo tako dekleta kot fantje. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv otrokovega spola na izbiro instrumenta, ki se ga učenci učijo v glasbeni šoli, ugotoviti, ali je izbira odvisna ne samo od njegovih želja in interesov, temveč tudi od priporočil učiteljev, vpliva staršev, vrstnikov in okolice. Prav tako je bil namen ugotoviti prisotnost in vpliv spolnih stereotipov pri dekletih in fantih na izbiro glasbenega instrumenta. Diplomsko delo v teoretičnem delu predstavlja glasbene sposobnosti otrok, predstavlja razlike med deklicami in dečki in govori o motivaciji za glasbeno izobraževanje. Prav tako predstavlja aktualne raziskave s tega področja, dejansko stanje otrok vpisanih v glasbene šole v Sloveniji, dotakne pa se tudi glasbenega izobraževanja danes. Kot tipično dekliški instrumenti so opredeljeni flavta, violina, viola in harfa. Trobila (pozavna, trobenta, rog, bariton, tuba) in tolkala so instrumenti, za katere lahko rečemo, da so opredeljeni kot tipično deški. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete izvedene med učenci slovenskih glasbenih šol. Vzorec zajema 196 anketiranih učencev iz sedmih slovenskih glasbenih šol. Rezultati so pokazali, da je prisotnost spolnih stereotipov še vedno močna, čeprav pri deklicah nekoliko manj kot pri dečkih. Prav tako je bilo ugotovljeno, da imajo učenci manj predsodkov o vrsti primernega instrumenta, ko govorijo drugih učencih, zase pa so še vedno prepričani, da so za deklice najbolj primerni tipično dekliški, za fante pa tipično fantovski instrumenti. Zanimivi so tudi rezultati analize zasedb svetovno znanih orkestrov, kjer skupaj igra le ena tretjina profesionalnih glasbenic in dve tretjini moških glasbenikov. Moški v teh orkestrih velikokrat igrajo tudi na flavto ali violino, pa čeprav sta ta dva instrumenta opredeljena kot tipično ženska.
Keywords: spol, glasbeni instrument, izbira, spolni stereotipi, glasbena šola, glasbeno izobraževanje
Published in DKUM: 22.04.2010; Views: 2808; Downloads: 257
Full text (1,64 MB)