| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 22
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Delo s pevskim zborom predšolskih otrok : diplomsko delo
Ana Studen, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali glasbeni razvoj predšolskih otrok, pri čemer smo se osredotočili na vodenje pevskega zbora v vrtcu in spremljali zanimanje otrok za sodelovanje v njem. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali glasbeni razvoj otrok, potek in pomen glasbenih dejavnosti v vrtcu ter vlogo pevskega zbora v predšolskem obdobju. V empiričnem delu smo izvedli šest didaktičnih enot za učenje in utrjevanje pesmi v skupini otrok, starih od 5 do 6 let. Z izbiro primernih pevsko-tehničnih vaj smo spremljali zanimanje in glasbeni razvoj otrok ter ugotovili, da se je zanimanje za petje v pevskem zboru povečalo, hkrati pa so otroci napredovali pri pravilnem izvajanju vaj za pevsko držo, dihanje, artikulacijo in glasovni nastavek. Namen diplomskega dela je bil spodbuditi zanimanje otrok za njihov glasbeni in pevski razvoj. Rezultati kažejo, da je pevski zbor lahko zelo koristen pri spodbujanju otrokovega zanimanja za glasbo in razvoju njegovih glasbenih sposobnosti.
Keywords: glasbeni razvoj, pevski zbor, petje pesmi, predšolski otroci, vrtec
Published in DKUM: 09.06.2023; Views: 598; Downloads: 88
.pdf Full text (1001,90 KB)
This document has many files! More...

2.
Vpliv glasbeno-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok : diplomsko delo
Anja Mohorič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge z naslovom Vpliv glasbeni-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok je raziskati vpliv glasbeno-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok, zato smo največ pozornosti namenili prav glasbeno didaktičnim igram in izvajanju le-teh v neposredni praksi. S 3-mesečnim izvajanjem vnaprej strukturirano pripravljenih glasbeno-didaktičnih iger smo prikazali vpliv glasbeno-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok. Pred izvajanjem in po njem smo spremljali dosežke otrok in preko primerjanja rezultatov prvega in drugega testiranja dokazali, da so pozitivno vplivale na izboljšanje glasbenih dosežkov. Otroci so izboljšali ritmični in melodični posluh in pokazali boljše rezultate na vseh testih, ki smo jih izvajali.
Keywords: glasbeno-didaktične igre, glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj, testi za preverjanje glasbenih sposobnosti.
Published in DKUM: 02.09.2022; Views: 769; Downloads: 155
.pdf Full text (1,73 MB)

3.
Glasba kot sredstvo spodbujanja celostnega razvoja predšolskih otrok : magistrsko delo
Janja Dovnik, 2022, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil predstaviti, kako pomemben in vsestranski vpliv imajo za otrokov celostni razvoj glasba in glasbene dejavnosti. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej podrobno predstavimo celostni razvoj otroka, nato glasbeni razvoj otroka in razvoj njegovih glasbenih sposobnosti. V nadaljevanju sledi podrobnejša predstavitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in različne teorije razvoja osebnosti v povezavi z razvojem glasbenih sposobnosti. Nato bomo predstavili stopnje glasbenih sposobnosti ter njihovo strukturo, otrokove glasbene sposobnosti v posameznih obdobjih razvoja (novorojenček, zgodnje otroštvo, srednje otroštvo). Podrobneje bo predstavljen vpliv glasbe na vzgojo otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na njegov celostni razvoj. V nadaljevanju naloge sledi podrobnejša predstavitev vpliva glasbe na posamezno področje otrokovega razvoja (afektivno-socialni; psihomotorični; kognitivni). Na koncu teoretičnega uvoda pa bomo predstavili funkcijo glasbene vzgoje pri celostnem razvoju otroka ter vpliv glasbe in glasbenih dejavnosti na otroke s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo želeli preučiti učinke glasbenih dejavnosti na celostni razvoj predšolskih otrok. Raziskava je bila izvedena s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 150 strokovnih delavcev v vrtcih iz različnih slovenskih regij. Raziskava je pokazala, da se strokovni delavci zaposleni v Slovenskih vrtcih zelo pogosto poslužujejo glasbenih dejavnosti za spodbujanje celostnega razvoja otroka. Dobljeni rezultati so pokazali, da se strokovni delavci v vrtcih zavedajo pomena glasbe za celostni razvoj predšolskih otrok.
Keywords: glasba, celostni razvoj, vrtec, pomen glasbenih dejavnosti, glasbeni razvoj, otroci s posebnimi potrebami.
Published in DKUM: 22.04.2022; Views: 1641; Downloads: 305
.pdf Full text (1,79 MB)

4.
Razvoj festivala: Preučitev obstoječega koncepta programa festivala MENT Ljubljana : preučitev obstoječega koncepta programa festivala MENT Ljubljana
Mojca Borko, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V drugem desetletju 21. stoletja so glasbeni festivali doživeli velik vzpon. Vedno bolj postajajo zanimivi in priljubljeni predstavitveni festivali, ki so namenjeni ne le zabavi obiskovalcev, temveč tudi predstavitvi glasbenikov. Med sledenje sodi festival MENT Ljubljana, ki ga raziskujemo v diplomskem delu. Zanima nas njegov razvoj in oblikovanje programske zasnove. V teoretičnem delu naloge predstavimo osnove managementa prireditev s poudarkom na postopku načrtovanja, festivale kot podzvrst prireditev, pri katerih se osredotočimo na glasbene festivale. Prav tako predstavimo teoretična spoznanja o oblikovanju programskega načrta festivalov, s pomočjo katerega dobimo vpogled v potek celotnega procesa načrtovanja. V empiričnem delu raziskave najprej predstavimo razvoj festivala MENT, od leta 2015 do sedme izvedbe v letu 2021. V nadaljevanju raziskave smo na podlagi odgovorov treh skupin intervjuvancev (organizatorjev, nastopajočih in obiskovalcev), ki so nam predstavili njihova stališča glede ustreznosti obstoječega koncepta programa festivala MENT Ljubljana, oblikovali predloge za morebitno nadgradnjo koncepta bodočih festivalov MENT. Rezultati so pokazali, da je festival odlično organiziran, vendar se pojavi možnost po dodatnem preoblikovanju. Ugotovili smo, da si predvsem obiskovalci želijo razbremeniti festival na način podaljšanja festivala za en dan, vendar z enakim številom nastopajočih kot leta 2020 ali manjše prekrivanje glasbenikov in prostorov pridobiti tako, da se iz drugega in tretjega dne uvrsti več manjših novih skupin na prvi dan. Festival iz leta v leto postaja vse bolj popularen ne samo med glasbeniki, temveč tudi obiskovalci. Obiskovalcem predstavlja oddaljenost lokacij manjšo pomanjkljivost, zato bi lahko predlagali tudi manjše število koncertnih prostorov in tako še bolj približali festival publiki.
Keywords: glasbeni festivali, predstavitveni festivali, razvoj, program, MENT Ljubljana
Published in DKUM: 23.12.2021; Views: 781; Downloads: 120
.pdf Full text (1023,18 KB)

5.
Interes staršev in njihovih otrok do glasbenih dejavnosti
Tajda Čeh, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Glasbene dejavnosti zelo pomembno vplivajo na otrokov celostni razvoj, in ker se otrok že zelo zgodaj v nosečnosti odziva na glasbo, je pomembno, da se ji intenzivno in ciljno posvečamo. Različna izbira glasbenih dejavnosti otroka dodatno motivira, sprošča, navdihuje in povečuje raziskovalnost ter ga hkrati spodbuja v razmišljanje in reševanje različnih situacij ali vprašanj. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajema tri poglavja, ki smo jih razčlenili na podpoglavja, kjer smo ugotavljali, kakšen vpliv ima družina in okolje v otrokovem življenju na njegov razvoj. Predstavljen je glasbeni razvoj otroka. Opisane so različne glasbene dejavnosti, ki se jih lahko poslužujemo v lastnem in otrokovem življenju. V empiričnem delu je bila izvedena raziskava, v kateri smo ugotovili, da aktivnost staršev in njihovih otrok na področju glasbe z leti narašča, torej starejši je starš, več glasbenih dejavnosti izvaja s svojim otrokom. Na podlagi vodenega intervjuja pa ugotavljamo, da otroci izražajo velik interes za instrumentalno izvajanje, ker pa nimajo možnosti rokovanja s glasbili, se najpogosteje odločijo za dejavnosti iz poslušanja glasbe. Starši z višjo izobrazbo se zavedajo, kako ključnega pomena je vključevanja glasbe v otrokovo življenje, zato v svojo vzgojo vključujejo več različnih glasbenih dejavnosti, prav tako pa se tudi otroci poslužujejo boljših vzorcev za posnemanje od staršev in sorojencev, ki so tudi sami glasbeno aktivni.
Keywords: družina, glasba, glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj, interes staršev, vpliv glasbe na razvoj otroka
Published in DKUM: 22.11.2019; Views: 1420; Downloads: 192
.pdf Full text (1,14 MB)

6.
Vpliv zunanjih dejavnikov na razvitost elementarnih glasbenih sposobnosti 6–7 let starih otrok
Tina Kolarič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Teoretični del diplomskega dela zajema predstavitev elementarnih glasbenih sposobnosti pri 6–7 let starih otrocih. Podrobneje smo predstavili stopnje in razvoj glasbenih sposobnosti, teste, s katerimi lahko ta razvoj preverjamo, način priprave učitelja na glasbeno uro ter dejavnike, ki jih mora pri tem upoštevati. Na koncu smo opisali glasbene dejavnosti, s pomočjo katerih razvijamo elementarne glasbene sposobnosti. V empiričnem delu smo raziskovali vpliv različnih dejavnikov (spol, starost, splošna in glasbena izobrazba staršev ter otrokove šolske in obšolske glasbene dejavnosti) na razvitost melodičnega in ritmičnega posluha. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom za starše in testi razvitosti elementarnih glasbenih sposobnosti. Raziskava je pokazala, da imajo višje razvite glasbene sposobnosti otroci, katerih starši imajo višjo izobrazbo.
Keywords: Melodični in ritmični posluh, razvitost glasbenih sposobnosti, vloga učitelja, glasbeni razvoj.
Published in DKUM: 20.05.2019; Views: 1608; Downloads: 147
.pdf Full text (876,24 KB)

7.
Razvijanje melodičnega in ritmičnega posluha pri otrocih starih od 5 do 6 let
Ana Vrabič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Glasba je del področja umetnosti v Kurikulumu za vrtce, zato mora biti v vrtcu obvezno prisotna. V teoretičnem delu naloge smo v začetku opisali pomen glasbe v človekovem življenju, nadaljevali pa smo z načrtovanjem glasbene vzgoje v vrtcu. V poglavju smo opisali, kako se vzgojitelj pripravi na glasbene dejavnosti, kaj mora pri načrtovanju upoštevati ter katere metode, oblike dela in sredstva lahko pri dejavnosti uporabi. V nadaljevanju smo se osredotočili na razvoj glasbenih sposobnosti, predvsem na melodični in ritmični posluh, in na glasbene dejavnosti, s katerimi ju razvijamo. V empiričnem delu smo ugotavljali vpliv eksperimentalnega programa na razvoj otrokovega melodičnega in ritmičnega posluha. Raziskavo smo izvedli v skupini dvaindvajsetih otrok, starih od pet do šest let. V obdobju od marca do maja smo devet petkov izvajali glasbene dejavnosti, pred njimi pa smo izvedli še tri različne teste, s katerimi smo preverili trenutno razvitost melodičnega in ritmičnega posluha otrok. Po treh mesecih smo teste ponovili, da smo preverili napredek. Ugotovili smo, da smo z glasbenimi dejavnostmi dosegli višjo stopnjo razvitosti melodičnega in ritmičnega posluha. V primerjavi melodičnega in ritmičnega posluha smo ugotovili, da imajo otroci pri tej starosti bolj razvite ritmične sposobnosti.
Keywords: Glasba, glasbene sposobnosti, glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj, testi preverjanja glasbenih sposobnosti.
Published in DKUM: 13.12.2018; Views: 2703; Downloads: 674
.pdf Full text (1,29 MB)

8.
RAZVOJ GLASBENIH SPOSOBNOSTI OTROK STARIH OD 5 DO 6 LET
Nuša Kolenko, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V strokovni literaturi lahko zasledimo, da se glasbene sposobnosti razvijajo postopno skozi vso otroštvo do odraslih let. Zanimalo nas je, na kakšni stopnji razvoja glasbenih sposobnosti se nahajajo otroci, stari od 5 do 6 let, torej otroci pred vstopom v šolo. V teoretičnem delu so predstavljene teorije o razvoju glasbenih sposobnosti, stopnje glasbenih sposobnosti, načini preverjanja glasbenih sposobnosti, obravnavane pa so tudi glasbene dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu nas je zanimal razvoj glasbenih sposobnosti, še posebej razvoj ritmičnih in melodičnih sposobnosti. Opravili smo raziskavo, ki zajema 28 otrok, starih od 5 do 6 let. Uporabili smo 4 različne teste, ki so zajemali testiranje na področju ritmičnega in melodičnega posluha. Vse teste so otroci dobro opravili, zasledili smo le nekaj manjših težav, ki pa so za to obdobje normalne. Ugotovili smo, da imajo otroci bolje razvite ritmične sposobnosti, kot melodične. Pri testih preverjanja ritmičnih sposobnosti so imeli manj težav.
Keywords: Glasbene sposobnosti, glasbeni razvoj, preverjanje glasbenih sposobnosti, glasbene dejavnosti
Published in DKUM: 10.11.2017; Views: 1856; Downloads: 306
.pdf Full text (1,19 MB)

9.
Opazovanje in spremljanje glasbenega razvoja - priložnost, da prisluhnemo otroku kot kompetentnemu glasbeniku
Bogdana Borota, 2012, review article

Abstract: Pomembna vloga odraslega v vrtcu je načrtovanje in spremljanje razvoja in učenja otrok. Prav povezava med tema dvema vlogama odraslega prispeva k dvigu ravni kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Praksa spremljanja glasbenega razvoja in učenja še ni sistematično raziskana, zato so v prispevku na teoretični ravni obravnavani in kasneje na primerih pojasnjeni ključni elementi spremljanja zgodnjega glasbenega razvoja otrok. Aplikativnost teorije se kaže tudi v oblikovanih postavkah opazovalnih list, ki bi jih veljalo v praksi preizkušati in razvijati. Nadalje sta nakazani tudi (1) razlika v raznovrstnosti dokumentacijskega gradiva pri opazovanju in spremljanju ter (2) povezava med spremljanjem in nadaljnjim načrtovanjem kurikula na področju glasbe. Namen raziskave, predstavljene v prispevku, pa je ugotoviti stanje na področju opazovanja in spremljanja glasbenega razvoja s posebnim poudarkom na ugotavljanju pogostosti in tehnikah beleženja opazovanj. Rezultati, pridobljeni na vzorcu 810 strokovnih delavcev iz slovenskih vrtcev, kažejo, da se vzgojitelji ocenjujejo kot pomemben dejavnik pri spodbujanju glasbenega razvoja otrok in da v tej vlogi dokumentirajo glasbeni razvoj otrok v vrtcu. Vendar je spremljanje premalo sistematično in pogosto, da bi lahko sklepali na njegovo učinkovitost v povezavi z načrtovanjem procesno-razvojnega modela glasbenega učenja in poučevanja.
Keywords: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, glasbena vzgoja, glasbeni razvoj, glasba
Published in DKUM: 22.09.2017; Views: 1703; Downloads: 225
.pdf Full text (254,25 KB)
This document has many files! More...

10.
OTROŠKI PEVSKI ZBOR V VRTCU
Matej Pucko, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen pomen ukvarjanja s petjem in sodelovanjem v glasbenih dejavnostih v predšolskem obdobju. Ena od teh oblik je sodelovanje v vrtčevskem otroškem pevskem zboru (v nadaljevanju vrtčevski OPZ). Čeprav je prvi pogoj za sodelovanje v otroškem pevskem zboru spodbujanje in navduševanje za petje (motivacijski vidik), pa je izredno pomemben strokovni pristop, kako otroke pravilno usmerjati v dani dejavnosti. Pri tem je zelo pomembno, da oseba, ki vodi vrtčevski OPZ, dobro pozna razvoj otroškega glasu, glasbene dejavnosti v vrtcu in v skladu z otrokovim glasbenim razvojem te dejavnosti tudi pravilno izvaja. Eden pomembnejših dejavnikov sodelovanja v vrtčevskem OPZ je tudi poznavanje vokalne tehnike. Le s pravilno izbiro vaj za opevanje bomo lahko naše delo pravilno izvajali in ga nadgrajevali.
Keywords: otrok, otroški pevski zbor, glasbene dejavnosti, razvoj glasu, glasbeni razvoj otroka, izbor primernih skladb.
Published in DKUM: 04.01.2016; Views: 2660; Downloads: 369
.pdf Full text (6,87 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica