| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 19
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Interes staršev in njihovih otrok do glasbenih dejavnosti
Tajda Čeh, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Glasbene dejavnosti zelo pomembno vplivajo na otrokov celostni razvoj, in ker se otrok že zelo zgodaj v nosečnosti odziva na glasbo, je pomembno, da se ji intenzivno in ciljno posvečamo. Različna izbira glasbenih dejavnosti otroka dodatno motivira, sprošča, navdihuje in povečuje raziskovalnost ter ga hkrati spodbuja v razmišljanje in reševanje različnih situacij ali vprašanj. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajema tri poglavja, ki smo jih razčlenili na podpoglavja, kjer smo ugotavljali, kakšen vpliv ima družina in okolje v otrokovem življenju na njegov razvoj. Predstavljen je glasbeni razvoj otroka. Opisane so različne glasbene dejavnosti, ki se jih lahko poslužujemo v lastnem in otrokovem življenju. V empiričnem delu je bila izvedena raziskava, v kateri smo ugotovili, da aktivnost staršev in njihovih otrok na področju glasbe z leti narašča, torej starejši je starš, več glasbenih dejavnosti izvaja s svojim otrokom. Na podlagi vodenega intervjuja pa ugotavljamo, da otroci izražajo velik interes za instrumentalno izvajanje, ker pa nimajo možnosti rokovanja s glasbili, se najpogosteje odločijo za dejavnosti iz poslušanja glasbe. Starši z višjo izobrazbo se zavedajo, kako ključnega pomena je vključevanja glasbe v otrokovo življenje, zato v svojo vzgojo vključujejo več različnih glasbenih dejavnosti, prav tako pa se tudi otroci poslužujejo boljših vzorcev za posnemanje od staršev in sorojencev, ki so tudi sami glasbeno aktivni.
Keywords: družina, glasba, glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj, interes staršev, vpliv glasbe na razvoj otroka
Published: 22.11.2019; Views: 594; Downloads: 99
.pdf Full text (1,14 MB)

2.
Vpliv zunanjih dejavnikov na razvitost elementarnih glasbenih sposobnosti 6–7 let starih otrok
Tina Kolarič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Teoretični del diplomskega dela zajema predstavitev elementarnih glasbenih sposobnosti pri 6–7 let starih otrocih. Podrobneje smo predstavili stopnje in razvoj glasbenih sposobnosti, teste, s katerimi lahko ta razvoj preverjamo, način priprave učitelja na glasbeno uro ter dejavnike, ki jih mora pri tem upoštevati. Na koncu smo opisali glasbene dejavnosti, s pomočjo katerih razvijamo elementarne glasbene sposobnosti. V empiričnem delu smo raziskovali vpliv različnih dejavnikov (spol, starost, splošna in glasbena izobrazba staršev ter otrokove šolske in obšolske glasbene dejavnosti) na razvitost melodičnega in ritmičnega posluha. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom za starše in testi razvitosti elementarnih glasbenih sposobnosti. Raziskava je pokazala, da imajo višje razvite glasbene sposobnosti otroci, katerih starši imajo višjo izobrazbo.
Keywords: Melodični in ritmični posluh, razvitost glasbenih sposobnosti, vloga učitelja, glasbeni razvoj.
Published: 20.05.2019; Views: 558; Downloads: 90
.pdf Full text (876,24 KB)

3.
Razvijanje melodičnega in ritmičnega posluha pri otrocih starih od 5 do 6 let
Ana Vrabič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Glasba je del področja umetnosti v Kurikulumu za vrtce, zato mora biti v vrtcu obvezno prisotna. V teoretičnem delu naloge smo v začetku opisali pomen glasbe v človekovem življenju, nadaljevali pa smo z načrtovanjem glasbene vzgoje v vrtcu. V poglavju smo opisali, kako se vzgojitelj pripravi na glasbene dejavnosti, kaj mora pri načrtovanju upoštevati ter katere metode, oblike dela in sredstva lahko pri dejavnosti uporabi. V nadaljevanju smo se osredotočili na razvoj glasbenih sposobnosti, predvsem na melodični in ritmični posluh, in na glasbene dejavnosti, s katerimi ju razvijamo. V empiričnem delu smo ugotavljali vpliv eksperimentalnega programa na razvoj otrokovega melodičnega in ritmičnega posluha. Raziskavo smo izvedli v skupini dvaindvajsetih otrok, starih od pet do šest let. V obdobju od marca do maja smo devet petkov izvajali glasbene dejavnosti, pred njimi pa smo izvedli še tri različne teste, s katerimi smo preverili trenutno razvitost melodičnega in ritmičnega posluha otrok. Po treh mesecih smo teste ponovili, da smo preverili napredek. Ugotovili smo, da smo z glasbenimi dejavnostmi dosegli višjo stopnjo razvitosti melodičnega in ritmičnega posluha. V primerjavi melodičnega in ritmičnega posluha smo ugotovili, da imajo otroci pri tej starosti bolj razvite ritmične sposobnosti.
Keywords: Glasba, glasbene sposobnosti, glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj, testi preverjanja glasbenih sposobnosti.
Published: 13.12.2018; Views: 1005; Downloads: 318
.pdf Full text (1,29 MB)

4.
RAZVOJ GLASBENIH SPOSOBNOSTI OTROK STARIH OD 5 DO 6 LET
Nuša Kolenko, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V strokovni literaturi lahko zasledimo, da se glasbene sposobnosti razvijajo postopno skozi vso otroštvo do odraslih let. Zanimalo nas je, na kakšni stopnji razvoja glasbenih sposobnosti se nahajajo otroci, stari od 5 do 6 let, torej otroci pred vstopom v šolo. V teoretičnem delu so predstavljene teorije o razvoju glasbenih sposobnosti, stopnje glasbenih sposobnosti, načini preverjanja glasbenih sposobnosti, obravnavane pa so tudi glasbene dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu nas je zanimal razvoj glasbenih sposobnosti, še posebej razvoj ritmičnih in melodičnih sposobnosti. Opravili smo raziskavo, ki zajema 28 otrok, starih od 5 do 6 let. Uporabili smo 4 različne teste, ki so zajemali testiranje na področju ritmičnega in melodičnega posluha. Vse teste so otroci dobro opravili, zasledili smo le nekaj manjših težav, ki pa so za to obdobje normalne. Ugotovili smo, da imajo otroci bolje razvite ritmične sposobnosti, kot melodične. Pri testih preverjanja ritmičnih sposobnosti so imeli manj težav.
Keywords: Glasbene sposobnosti, glasbeni razvoj, preverjanje glasbenih sposobnosti, glasbene dejavnosti
Published: 10.11.2017; Views: 970; Downloads: 180
.pdf Full text (1,19 MB)

5.
Opazovanje in spremljanje glasbenega razvoja - priložnost, da prisluhnemo otroku kot kompetentnemu glasbeniku
Bogdana Borota, 2012, review article

Abstract: Pomembna vloga odraslega v vrtcu je načrtovanje in spremljanje razvoja in učenja otrok. Prav povezava med tema dvema vlogama odraslega prispeva k dvigu ravni kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Praksa spremljanja glasbenega razvoja in učenja še ni sistematično raziskana, zato so v prispevku na teoretični ravni obravnavani in kasneje na primerih pojasnjeni ključni elementi spremljanja zgodnjega glasbenega razvoja otrok. Aplikativnost teorije se kaže tudi v oblikovanih postavkah opazovalnih list, ki bi jih veljalo v praksi preizkušati in razvijati. Nadalje sta nakazani tudi (1) razlika v raznovrstnosti dokumentacijskega gradiva pri opazovanju in spremljanju ter (2) povezava med spremljanjem in nadaljnjim načrtovanjem kurikula na področju glasbe. Namen raziskave, predstavljene v prispevku, pa je ugotoviti stanje na področju opazovanja in spremljanja glasbenega razvoja s posebnim poudarkom na ugotavljanju pogostosti in tehnikah beleženja opazovanj. Rezultati, pridobljeni na vzorcu 810 strokovnih delavcev iz slovenskih vrtcev, kažejo, da se vzgojitelji ocenjujejo kot pomemben dejavnik pri spodbujanju glasbenega razvoja otrok in da v tej vlogi dokumentirajo glasbeni razvoj otrok v vrtcu. Vendar je spremljanje premalo sistematično in pogosto, da bi lahko sklepali na njegovo učinkovitost v povezavi z načrtovanjem procesno-razvojnega modela glasbenega učenja in poučevanja.
Keywords: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, glasbena vzgoja, glasbeni razvoj, glasba
Published: 22.09.2017; Views: 755; Downloads: 127
.pdf Full text (254,25 KB)
This document has many files! More...

6.
OTROŠKI PEVSKI ZBOR V VRTCU
Matej Pucko, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen pomen ukvarjanja s petjem in sodelovanjem v glasbenih dejavnostih v predšolskem obdobju. Ena od teh oblik je sodelovanje v vrtčevskem otroškem pevskem zboru (v nadaljevanju vrtčevski OPZ). Čeprav je prvi pogoj za sodelovanje v otroškem pevskem zboru spodbujanje in navduševanje za petje (motivacijski vidik), pa je izredno pomemben strokovni pristop, kako otroke pravilno usmerjati v dani dejavnosti. Pri tem je zelo pomembno, da oseba, ki vodi vrtčevski OPZ, dobro pozna razvoj otroškega glasu, glasbene dejavnosti v vrtcu in v skladu z otrokovim glasbenim razvojem te dejavnosti tudi pravilno izvaja. Eden pomembnejših dejavnikov sodelovanja v vrtčevskem OPZ je tudi poznavanje vokalne tehnike. Le s pravilno izbiro vaj za opevanje bomo lahko naše delo pravilno izvajali in ga nadgrajevali.
Keywords: otrok, otroški pevski zbor, glasbene dejavnosti, razvoj glasu, glasbeni razvoj otroka, izbor primernih skladb.
Published: 04.01.2016; Views: 1946; Downloads: 240
.pdf Full text (6,87 MB)

7.
GLASBENE PREFERENCE PREDŠOLSKIH OTROK IN NJIHOVIH STARŠEV TER VZGOJITELJEV
Špela Berič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Glasbene preference predšolskih otrok in njihovih staršev ter vzgojiteljev je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so podrobneje predstavljene glasbene preference otrok, katere označujejo človekova nagnjenja do določene glasbene zvrsti in glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj otroka in glasbene dejavnosti v vrtcu. Namen empirične raziskave je bil raziskati glasbene preference predšolskih otrok, njihovih staršev in vzgojiteljev v Vrtcu Lenart ter ugotoviti ali so te med seboj povezane.
Keywords: glasbene preference, glasbeni razvoj otroka, glasba, glasbene dejavnosti.
Published: 22.07.2015; Views: 1481; Downloads: 212
.pdf Full text (3,72 MB)

8.
9.
IZVAJANJE GLASBENIH DEJAVNOSTI V DRUŽINI PREDŠOLSKEGA OTROKA
Maja Rebernik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Pričujoče diplomsko delo z naslovom Izvajanje glasbenih dejavnosti v družini predšolskega otroka je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen diplomskega dela je pridobiti informacije o tem, v kolikšni meri je glasba prisotna v družini predšolskega otroka in katere glasbene dejavnosti se najpogosteje pojavljajo. V teoretičnem delu smo opredelili družino na splošno, s poudarkom na glasbenih dejavnostih v družini predšolskega otroka, in sicer se raziskava nanaša na glasbeni razvoj otroka, vpliv glasbe na celostni razvoj otrokove osebnosti in glasbene dejavnosti. V empiričnem delu diplomske naloge smo kot raziskovalni metodi uporabili deskriptivno ter kavzalno-neeksperimentalno metodo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnih vprašalnikov, v katerih so zajeta vprašanja tako odprtega kot tudi zaprtega tipa. Razdelili smo jih med starše predšolskih otrok, in sicer drugega starostnega obdobja. Dobljene podatke smo obdelali in jih prikazali s pomočjo tabel in grafov. Ugotovili smo, da večina staršev doma večkrat na teden posveča pozornost glasbenim dejavnostim, da starši najpogosteje pojejo pesmi, sledi poslušanje glasbe, igranje na instrumente, ustvarjalno petje in glasbeno-didaktične igre. V družinah, kjer kdo od članov igra na glasbeni instrument, si sledijo glede na pogostost harmonika, klavir, kitara, boben, trobenta in na violina. Otroci pa najraje poslušajo otroške pesmi.
Keywords: družina, predšolski otrok, starši, glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj
Published: 23.03.2015; Views: 1377; Downloads: 195
.pdf Full text (1,36 MB)

10.
VPLIV ZGODNJEGA GLASBENEGA IZOBRAŽEVANJA NA RAVEN RAZVITOSTI ELEMENTARNIH GLASBENIH SPOSOBNOSTI 5-6 LET STARIH OTROK
Helena Vargazon, 2014, master's thesis

Abstract: Teoretični del magistrskega dela zajema predstavitev zgodnjega glasbenega izobraževanja v slovenskem prostoru. Podrobneje smo izpostavili različne programe glasbenega izobraževanja predšolskih otrok, splošne značilnosti glasbenega razvoja predšolskih otrok, glasbene dejavnosti, ki se izvajajo v različnih programih, in glasbene preference. V empiričnem delu smo raziskovali: vpliv različnih glasbenih programov (program Predšolska glasbena vzgoja, program Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu in javni, nacionalni program predšolske vzgoje Kurikulum za vrtce) na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti 5-6 let starih otrok in interes otrok do glasbenih dejavnosti.
Keywords: zgodnje glasbeno izobraževanje, glasbeni razvoj, glasbene dejavnosti, melodični in ritmični posluh, glasbene preference
Published: 23.07.2014; Views: 1619; Downloads: 312
.pdf Full text (1,68 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica