| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
SPOZNAVANJE MELODIČNIH GLASBIL V VRTCU
Laura Presečnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Kot vsa kurikularna področja je v otrokovem razvoju tudi glasba izrednega pomena. Zelo pomembno je, da so otroci v predšolskem in šolskem obdobju deležni veliko raznovrstnih glasbenih vsebin. Naloga vzgojiteljev je, da glasbeno znanje otrokom podajo na čim bolj zanimiv način, tako da jih področje pritegne, hkrati pa se ob tem veliko naučijo. Poleg petja, ki igra v vrtcu pomembno vlogo, lahko otrokom predstavimo različna glasbila in jih navdušimo, da bodo enkrat tudi sami izbrali svoje najljubše glasbilo in se začeli učiti igranja nanj. Menimo in hkrati povzemamo iz svojih izkušenj, da otrok ob učenju glasbila ali petja prične spoznavati in usvajati neko rutino, nauči se osredotočiti misli na eno stvar, nauči se tudi delovnih navad. Te aktivnosti po navadi sledijo kasneje, v šolskem obdobju. Tudi če se otroci ne odločijo za igranje določenega glasbila, pa imajo še vseeno v spominu shranjene informacije, ki so jih pridobili pri glasbenih dejavnostih v vrtcu. To znanje jim tako kot znanje na kakšnem drugem področju lahko pride prav v šolskem ali kasnejšem obdobju. V procesu diplomskega dela smo se osredotočili na to, da ugotovimo, kakšen je odziv in interes otrok ob seznanjanju in doživljanju zvoka melodičnih glasbil ter ob ostalih glasbenih dejavnostih, ki smo jih načrtovali. Zanima nas, ali otroci prepoznajo predstavljeno glasbilo in posamezno zvrst glasbe, za katero je značilno določeno glasbilo, ter kako se izkažejo pri prepoznavanju zvočnih značilnosti glasbila (dinamika, višina, tempo, trajanje). Teoretični del zajema razlago glasbenih dejavnosti, kot so izvajanje glasbe, petje pesmi, poslušanje in ustvarjanje glasbe, poleg tega so obrazložene tudi glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja. Ob opisu teh dejavnosti so zapisane tudi splošne razvojne značilnosti otrok v drugem starostnem obdobju, pri razvoju katerih jim pomagamo in jih spodbudimo prav s temi glasbenimi dejavnostmi. Ker smo se v diplomskem delu osredotočili na predstavitev določenih glasbil, so v teoretičnem delu predstavljena ravno ta glasbila, poleg tega pa so opisane tudi posamezne glasbene zvrsti, za katere so glasbila značilna. Naša ugotovitev je, da ima izvajanje glasbenih dejavnosti velik vpliv pri razvoju predšolskega otroka, saj aktivnosti otrokom v vrtcu popestrijo dan, poleg tega pa s ponavljanjem glasbenih vsebin pridobijo nova znanja, ki jih bodo lahko na področju glasbe v prihodnjih vrtčevskih in šolskih letih še nadgradili. Zato je pomembno, da podajamo glasbeno znanje z različnimi, raznovrstnimi dejavnostmi in otrokom omogočimo, da se srečujejo z njimi vsak dan.
Keywords: glasbene dejavnosti v vrtcu, izvajanje glasbe, glasbene zvrsti, melodična glasbila
Published: 28.07.2020; Views: 110; Downloads: 36
.pdf Full text (1,52 MB)

2.
EMOCIONALNO VREDNOTENJE GLASBENIH ZVRSTI V ČETRTEM IN SEDMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Miran Čarni, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Današnji mediji omogočajo obkrožanje ljudi z najrazličnejšo glasbo na vsakem koraku. Razprav o glasbeno lepem je veliko, vendar kljub temu posameznih glasbenih zvrsti ne moremo primerjati, saj ima vsaka svojo specifičnost, v vsaki najdemo dobro in slabo. Da bi otroku pomagali razvijati njegov glasbeni okus in ga ozaveščati za presojo glasbenih vrednot, ga moramo znati voditi skozi ta proces glasbene socializacije, ga vzgajati in izobraževati, da bo znal kritično poslušati, sam presojati ter vrednotiti, kaj je, in kaj ni kvalitetna glasba. Namen diplomskega dela je bil s pomočjo glasbenih primerov ugotoviti, kako učenci četrtih in sedmih razredov emocionalno (čustveno) doživljajo predvajano glasbo, jo vrednotijo, preferirajo na podlagi všečnosti ter kaj vpliva na glasbeno všečnost posameznika. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci predvajano glasbo precej raznovrstno čustveno vrednotijo in med popularno ter sodobno klasično glasbo najbolj preferirajo popularno glasbeno zvrst. Slednja glasbena zvrst je fantom ljubša, medtem ko dekleta bolj kot fantje višje ocenjujejo sodobno klasično zvrst. Rezultati tudi kažejo, da popularno glasbo nekoliko bolj preferirajo učenci podeželskih šol, saj so v primerjavi z njimi učenci mestnih šol pogosteje izbirali sodobno klasično glasbo. Ugotovili smo, da obstajajo vidna razlikovanja med glasbeno nedejavnimi in glasbeno dejavnimi učenci. Slednji na podlagi všečnosti višje ocenjujejo sodobno klasično glasbo kot učenci, ki se z glasbeno dejavnostjo ne ukvarjajo. Dobljeni rezultati nam hkrati prikazujejo, da med četrtošolci in sedmošolci ni večjih odstopanj glede všečnosti predvajane glasbe, obstajajo pa bistvene razlike v utemeljevanju izbora všečne glasbe. Z rezultati raziskave smo prišli tudi do spoznanja, da glasbeno dejavni učenci doživljajo sodobno klasično izvedbo bolj pozitivno kot glasbeno nedejavni učenci. Na podlagi teh ugotovitev lahko govorimo o pozitivnem vplivu glasbe na otrokovo sprejemanje, doživljanje in vrednotenje glasbenih prvin, ki se pri posamezniku v okviru glasbenih dejavnostih še posebej razvijajo.
Keywords: emocije, pozno otroštvo, predadolescenca, glasbene zvrsti, vrednotenje glasbe, glasbeni razvoj, glasbeno doživljanje.
Published: 22.06.2011; Views: 2496; Downloads: 250
.pdf Full text (1,29 MB)

3.
INTERES ŠTUDENTOV DO POSLUŠANJA RAZLIČNIH ZVRSTI GLASBE
Sanja Omerzel, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Vsaka zvrst glasbe posebej zahteva svoj način poslušanja in ustvarja svojstveno razpoloženje. Poslušanje glasbe je ena najpomembnejših dejavnosti za doživljanje, sprejemanje in razumevanje glasbenih vsebin. Vpliva na človekov glasbeni, estetski, moralni, telesni in duševni razvoj. Pomembno je, da smo že kot otroci postavljeni v »zdravo« glasbeno okolje, za katerega poskrbijo starši in ostali pomembni drugi (vzgojitelji, učitelji …). S tem, kako glasba vpliva na človeka in kakšen je njun odnos, pa se ukvarjajo različne znanstvene discipline, kot na primer: estetika, sociologija glasbe, psihologija glasbe, glasbena pedagogika … Skozi diplomsko delo spoznamo vse naštete znanstvene discipline, ki nam pomagajo pri boljšem razumevanju pomena glasbe. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen je interes študentov do poslušanja različnih zvrsti glasbe. Zanimalo nas je, katere glasbene zvrsti poslušajo študentje, ali so v otroštvu poslušali glasbo skupaj s starši, katere glasbene skupine oziroma izvajalci so posameznikom najbolj všeč, za katere menijo, da izvajajo kvalitetno glasbo, in to, katere koncerte obiskujejo študenti ter v kolikšni meri. Izsledki so pokazali, da večina študentov najraje posluša pop in rock glasbo in da je več kot polovica študentov v otroštvu skupaj s starši poslušala glasbo, ki so jo starši izbrali po svojem okusu, ne oziraje se na to, da bi poslušali umetnostno vredno glasbo. Pomembno je, da je okolje, v katerem kot otroci odraščamo, spodbudno. Starši se morajo zavedati, kako pomembno je, da otroka spodbujajo in mu razvijajo interes do poslušanja kakovostne, umetniško vredne glasbe, saj kakor smo ugotovili, glasbene izkušnje v otroštvu vplivajo na oblikovanje interesa do glasbe v kasnejših letih.
Keywords: Glasba, poslušanje glasbe, glasbene zvrsti, popularna glasba, umetniška (resna) glasba, glasbeni okus, mediji
Published: 25.07.2012; Views: 2630; Downloads: 522
.pdf Full text (1,28 MB)

4.
GLASBENE PREFERENCE PREKMURSKIH IN ŠTAJERSKIH PETOŠOLCEV
Andrej Kosednar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Izraz glasbena preferenca označuje človekova nagnjena do določene glasbene zvrsti. Ker je v današnji masovni glasbeni industriji ogromno glasbenih zvrsti, se pojavlja vprašanje, katere so tiste zvrsti glasbe, ki jih ljudje največ preferirajo. V diplomskem delu nas zanimajo glasbene preference prekmurskih in štajerskih petošolcev. Pri celostnem razvoju so osvetljene funkcije glasbene vzgoje, glasbeno razvojne značilnosti ter glasbene preference. Namen empirične raziskave, v katero je vključenih 100 prekmurskih in 100 štajerskih petošolcev, je bil raziskati, kakšne so glasbene preference teh učencev. Anketne vprašalnike smo primerjali glede na spol in kraj bivanja anketiranca. Uporabljena je deskriptivna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela. Rezultati glede na spol kažejo, da obstajajo statistično pomembne razlike v kvantiteti poslušanja glasbe v družbi prijateljev, poslušanju glasbe v krogu družine, doma ter v všečnosti glasbenih zvrsti. Glede na kraj bivanja obstaja razlika v poznavanju nekaterih glasbenih zvrsti in všečnosti glasbenih zvrsti. Če gledamo na splošno, je tako enim kot drugim najljubša tuja zabavna glasba, raziskava tudi prikazuje, da ni razlik v vzrokih za poslušanje njim najljubše glasbene zvrsti glede na spol in kraj bivanja, saj kot najpomembnejšega oboji navajajo melodijo. Ugotovili smo, da tudi predadolescenti glasbene zvrsti poznajo in preferirajo različno, podobno kot njihovi vrstniki po svetu. Za večje poznavanje in preferiranje različnih glasbenih zvrsti bi bilo potrebno otrokom predstaviti in večkrat predvajati različno glasbo.
Keywords: glasba, glasbene preference, glasbene zvrsti, funkcije glasbene vzgoje, glasbeni razvoj otroka
Published: 12.06.2012; Views: 1600; Downloads: 151
.pdf Full text (434,94 KB)

5.
JAZZOVSKE GLASBENE ZVRSTI IN OBLIKE
Marko Horvat, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Na podlagi sistematične analize izsledkov iskanja virov ter doslej opravljenih raziskav skuša pričujoče diplomsko delo predstaviti jazzovske glasbene zvrsti in oblike. Metodološko je diplomsko delo zasnovano na načelu iskanja arhivskih virov o zgodovini in razvoju jazza ter primerjave arhivskih virov in doslej opravljenih raziskav o jazzovskih glasbenih zvrsteh in oblikah, ki so se v jazzu skozi zgodovino razvijale. V osrednjem delu diplomskega dela nam avtor predstavi vse zvrsti in oblike jazza in analizo določenih osmih skladb, ki so bile izvedene na samem diplomskem koncertu. Vsako delo bo posamezno okvirno analizirano harmonsko in ritmično. Predstavljen je potek analize jazzovskih skladb, obrazložene pa bodo tudi lestvice ali modusi, ki se v jazzu uporabljajo. V sklepu avtor povzame obravnavano snov in predstavi svoje poglede in čustva ob študiju glasbenih del različnih zvrsti in oblik v jazzu. Zagovor diplomskega dela vsebuje tudi izvedbo osmih skladb, ki izvirajo iz različnih jazzovskih zvrsti in oblik ter so tako ali drugače prepoznavne po svoji edinstvenosti. Zagovor in izvedba diplomskega koncerta s projektnim jazz ansamblom je potekala v petek, 26. 10. 2012, v kulturni dvorani občine Gorišnica. Gre torej za teoretično in praktično diplomsko delo.
Keywords: Jazz, jazzovske glasbene zvrsti in oblike, rhythm changes, dixieland, blues, swing, jazz balada
Published: 06.02.2013; Views: 3573; Downloads: 301
.pdf Full text (8,88 MB)

6.
POPULARNA GLASBA IN MLADI V SLOVENIJI IN BOSNI IN HERCEGOVINI
Zlata Halilović, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Pričujoče delo obravnava odnos mladih do popularne glasbe in podaja primerjavo med mladimi v Sloveniji in v Bosni in Hercegovini. Namen naloge je bil preučiti vpliv ožjega in širšega socialnega okolja na izbor in način poslušanja glasbe, ugotoviti priljubljenost posameznih glasbenih zvrsti, seznanjenost z glasbo in izvajalci obeh držav, izvajalcev iz tujine in nenazadnje ugotoviti pomen glasbenih elementov (melodija, besedilo, vsebina) pri poslušanju glasbe. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti, razvoj in glasbene zvrsti in pomembnejše glasbene oblike na območju obeh držav. Prav tako je predstavljen vpliv družine, šole in množičnih medijev na mladostnika. Empirični del naloge vsebuje raziskavo, ki je zajela 311 otrok iz Bosne in Hercegovine ter 300 otrok iz Slovenije, od 7. do 9. razreda osnovne šole. Podobnosti med mladimi iz obeh držav se kažejo zlasti v povezavi z glasbo kot pomembnim načinom izražanja mladih, odkrivanja lastne identitete, čustvenega doživljanja in izražanja pripadnosti (vpliv vrstnikov). Izvedena empirična raziskava je potrdila razlike med obravnavanima skupinama mladih pri poslušanju (domače) popularne glasbe ter pokazala različno vloga staršev pri izboru glasbe njihovih otrok. Rezultati so pokazali razlike, vendar ne v večjem obsegu.
Keywords: Ključne besede, mladi, popularna glasba, glasbene zvrsti, razlike med učenci v Bosni in Hercegovini ter Sloveniji.
Published: 03.06.2013; Views: 2313; Downloads: 205
.pdf Full text (881,85 KB)

7.
INTERES PREDŠOLSKIH OTROK DO POSLUŠANJA GLASBE
Martina Zajc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Poslušanje glasbe vpliva na otrokov glasbeni, estetski, moralni, telesni in duševni razvoj. V diplomski nalogi z naslovom Interes predšolskih otrok do poslušanja glasbe smo v empiričnem delu opravili raziskavo, s katero smo želeli izvedeti, kakšen interes imajo predšolski otroci do različnih zvrsti glasbe. Poleg tega nas je zanimalo, kakšno glasbo ponujajo vzgojitelji otrokom v vrtcu in koliko časa posvetijo poslušanju glasbe. Ugotovili smo, da imajo otroci velik interes do poslušanja različnih glasbenih zvrsti. Najraje poslušajo narodno-zabavno glasbo in zabavno glasbo, manj pa ljudsko in klasično glasbo. Rezultati anketnega vprašalnika kažejo, da vzgojitelji v vrtcu največkrat načrtujejo poslušanje otroških pesmi in redko druge zvrsti glasbe.
Keywords: interes, poslušanje glasbe, glasbene zvrsti, predšolski otroci, vzgojitelji, načrtovanje
Published: 22.07.2015; Views: 1420; Downloads: 161
.pdf Full text (1004,02 KB)

8.
9.
PLESNA VZGOJA IN RAZLIČNE GLASBENE ZVRSTI
Simona Trstenjak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela Plesna vzgoja in različne glasbene zvrsti je s pomočjo teoretičnih izhodišč, ob opazovanju plesnega izražanja otrok, ugotoviti vpliv posamezne glasbene zvrsti na otroka pri plesni vzgoji. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo predstavili teorijo plesne vzgoje v predšolskem obdobju, kjer smo podrobneje opisali sam pomen in vpliv plesne vzgoje na predšolskega otroka, vsebine, cilje in načela ter metode plesne vzgoje. Predstavljene so različne glasbene zvrsti in povezava plesne in glasbene vzgoje. Skozi empirični del diplomskega dela smo podrobneje predstavili izvedeno raziskavo v pomurskem vrtcu Križevci pri Ljutomeru, ki je temeljila na izvedbi osmih načrtovanih plesnih dejavnosti. Plesna dejavnost se je navezovala na glasbene zvrsti, vsaka plesna dejavnost je vsebovala drugo zvrst glasbe. Končne rezultate in ugotovitve smo pridobili s pomočjo evalvacij iz vseh osmih izvedenih dejavnosti.
Keywords: Plesna vzgoja, predšolski otrok, plesne dejavnosti, glasba kot spodbuda za plesno ustvarjanje, različne glasbene zvrsti.
Published: 27.07.2016; Views: 1091; Downloads: 137
.pdf Full text (828,78 KB)

10.
Glasba petošolcev v šoli in zunaj nje
Špela Šramel, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Glasba petošolcev v šoli in zunaj nje proučujemo, kakšno glasbo danes poslušajo mladi, katera zvrst je najbolj preferirana, kakšno glasbo in oblike glasbenih dejavnosti jim ponuja šola, koliko so sami aktivni v glasbenih dejavnostih ter kdo ima vpliv na njihovo ukvarjanje z glasbo in poslušanje določene glasbene zvrsti. Raziskava je bila s pomočjo anketnega vprašalnika izvedena na vzorcu 114-ih učencev in učenk petega razreda osnovne šole v mestu (Celje) in na podeželju (Šmarje pri Jelšah). Preučevali smo vse zgoraj našteto, rezultate pa primerjali po spolu in lokaciji šole. Šola v mestu ponuja kar nekaj več interesnih dejavnosti kot šola na podeželju, prav tako so le-te tudi bolj raznolike. Ponujajo ples in instrumentalne krožke, česar na šoli na podeželju ni. Obisk teh interesnih dejavnosti pa ni tako visok, kot smo pričakovali, saj le majhen delež učencev obiskuje dejavnosti, povezane z glasbo. Na vprašanje, zakaj se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi, povezanimi z glasbo, so učenci v največji meri odgovorili, da preprosto radi pojejo, imajo radi glasbo in jim je glasba všeč, radi plešejo (predvsem dekleta), da se nekaj naučijo ter igrajo inštrumente. V prostem času se več kot polovica učencev ukvarja z glasbenimi dejavnostmi. Zelo pogosto je to glasbena šola, veliko tudi pojejo in plešejo. Tudi tukaj prednjačijo dekleta. Učenci so mnenja, da se v šolah preveč posluša ljudska glasba ter otroške pesmice, pogrešajo pa pop in rock zvrst, ki sta najbolj poslušani zvrsti v prostem času. Med mladimi je na prvem mestu še vedno pop glasba, sledi ji rock ter presenetljivo narodnozabavna glasba. Zanimiva je razlika med spoloma, saj se za rock veliko bolj navdušujejo dečki, deklicam pa je bližje narodnozabavna in klasična glasba. Tudi tukaj so učenci mnenja, da na to nihče ne vpliva, ampak poslušajo zvrst, ki najbolj ustreza njim. Ugotovili smo, da imajo učenci zelo različen okus, pa vendar se najde kar nekaj glasbenikov, ki so jim skupni. Veliko je tujih izvajalcev, zelo malo pa domačih. Za takšen rezultat lahko »krivimo« tudi medije, ki nam v večini predvajajo le tujo glasbo. Še posebej bi pri tem izpostavili radio, kjer slovenske glasbe skoraj ni več slišati. Med najbolj popularne izvajalce ta trenutek lahko štejemo One direction, On republic, Klemna Slakonjo, Modrijane, Katty Perry ter Taylor Swift.
Keywords: Glasba, petošolci, glasbene zvrsti, interesne dejavnosti
Published: 21.03.2017; Views: 506; Downloads: 113
.pdf Full text (1,10 MB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica