1. Analiza izbranih otroških književnih del in njihova integracija z glasbenimi dejavnostmi v vrtcu : diplomsko deloPolonca Štampar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Otroka književna dela čustveno bogatijo. Preko njih se otrok uči in vzgaja. Vrednost dobro izbranega in kakovostnega književnega dela je prav tako pomembna kot vrednost dobro izbrane igrače. Povezava z glasbo otroku omogoči bogato doživljanje književnega dela.
Namen diplomskega dela je bil analizirati deset izbranih književnih del in jih obogatiti z glasbenimi dejavnostmi v vrtcu. Ta so: Cvetka Bevc: Klavirski duhec Jošti (2005), Cvetka Bevc: Pesem za vilo (2009), Andrea Hoyer: Na koncertu (1999), Andrea Hoyer: V glasbeni šoli (1998), Tinkara Kovač: Tinka Tonka flavtofonka in neandertalčeva piščal iz divjih bab (2017), Svetlana Makarovič: Mesečinska struna (2014), Collin Maclntyre: Zdolgočaseni boben (2019), Moritz Petz: Kdo tako grdo poje? (2014), Anja Štefan: Čmrlj in piščalka (2019) in Zaf Zapha: Yemaya: glasbeno popotovanje v Latinsko Ameriko (2010).
V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljena teoretična izhodišča o teoriji slikanic in teoriji glasbenih dejavnosti. Uporabljena je bila multimodalna analiza izbranih slikanic glede na interakcijo med besedilom in ilustracijami (glavni literarni liki, književni čas, književni prostor, razpoloženje, stranski liki, pripovedovalec, snov, tema, motivi, zgradba in zgodba).
Za diplomsko nalogo je bila izbrana kakovostna literatura, ki se povezuje z drugim predmetnim področjem – glasbo.
Keywords: glasbena književna dela, analiza književnih del, glasba, glasbene dejavnosti v vrtcu
Published in DKUM: 11.07.2023; Views: 496; Downloads: 69
 Full text (1,08 MB) |
2. Vpliv glasbenih dejavnosti na otroka z gibalno oviranostjo v predšolskem obdobju : magistrsko deloNuša Balažic, 2022, master's thesis Abstract: V prvem delu magistrskega dela so podrobneje opisani vzroki, stopnje in definicija gibalne oviranosti, ki jih je v pedagoškem delu dobro poznati, če imajo strokovni delavci v skupini oz. oddelku otroka z gibalno oviranostjo. Teoretični del se poleg podrobnega opisa otrok z gibalno oviranostjo nanaša še na glasbene dejavnosti v vrtcu, cilje glasbene terapije in opis vpliva, ki ga imajo različne glasbene dejavnosti na otroka z gibalno oviranostjo.
Glavni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako glasbene dejavnosti vplivajo na deklico z zmerno gibalno oviranostjo, ki je vključena v predšolsko okolje. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli z deklico, njeno mamo in vzgojiteljico, smo ugotovili, da deklica rada sodeluje v glasbenih dejavnostih tako v domačem okolju kot v predšolski skupini. S pomočjo enoletnega naključnega opazovanja v predšolski skupini smo ugotovili, da glasbene dejavnosti pozitivno vplivajo na počutje deklice z gibalno oviranostjo in ji omogočajo vključevanje v skupino vrstnikov. S pomočjo opazovanja smo ugotovili tudi, da se deklica najraje udeležuje plesnih dejavnosti, pevskih dejavnosti in nekoliko manj pa uživa pri igranju, kjer se mora posebej osredotočati na delovanje rok in prstov.
Keywords: otroci z gibalno oviranostjo, glasbene dejavnosti v vrtcu, glasbena terapija, glasba in otroci z gibalno oviranostjo
Published in DKUM: 26.01.2023; Views: 573; Downloads: 71
Full text (1,09 MB) |
3. Revija Ciciban poje in pleše nekoč in danesTamara Frank, 2020, undergraduate thesis Abstract: Glasba izjemno vpliva na otrokov celostni razvoj in z revijo Ciciban poje in pleše otroku omogočimo, da glasbo doživi in se z njo izrazi. Izredno pomembna je kulturna vzgoja, ki jo z revijo prenašamo na otroke, saj je v teh časih niso deležni v tolikšni meri, kot bi jo morali. Otroci z nastopom pridobivajo samozavest, veselje po končani reviji, ko starši otroke pričakajo s ponosom, je nepopisno lepo. Želimo si, da bi revija Ciciban poje in pleše delovala še mnogo let za prihodnje generacije.
Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del.
V teoretičnem delu smo se osredotočili na predstavitev glasbenih dejavnosti v vrtcu, pevskega zbora kot obogatitveno dejavnost ter predstavitev razvoja revije Ciciban poje in pleše od samega začetka, od leta 1970 do danes.
V empiričnem delu smo raziskali, katere pesmi so se prepevale na reviji ter kako revija vpliva na delo vzgojiteljev v mariborskih vrtcih. Ugotovili smo, da so skozi vsa leta prevladovale pesmi skladatelja Janeza Bitenca, v prvih 30. letih tudi Janeza Kuharja ter v zadnjih 20. letih pesmi Tomaža Habeta. Veliko so se prepevale slovenske ljudske pesmi in pesmi Mire Voglar. Skozi leta je repertoar pesmi postal zelo širok, pojavljale so se pesmi različnih slovenskih in tujih skladateljev ter tuje ljudske pesmi. Ugotovili smo, da imajo v večini enot po mariborskih vrtcih obogatitvene dejavnosti v obliki pevskega zbora in plesne skupine. Vzgojitelji z otroki veliko prepevajo in plešejo, kar je v vrtcu izredno pomembno. Revija Ciciban poje in pleše pozitivno vpliva na delo vzgojiteljev v vrtcih.
Keywords: glasbene dejavnosti v vrtcu, otrokov razvoj, otroške pesmi, pevski zbor, revija Ciciban poje in pleše
Published in DKUM: 18.02.2021; Views: 1338; Downloads: 90
Full text (1,43 MB) |
4. SPOZNAVANJE MELODIČNIH GLASBIL V VRTCULaura Presečnik, 2020, undergraduate thesis Abstract: Kot vsa kurikularna področja je v otrokovem razvoju tudi glasba izrednega pomena. Zelo pomembno je, da so otroci v predšolskem in šolskem obdobju deležni veliko raznovrstnih glasbenih vsebin. Naloga vzgojiteljev je, da glasbeno znanje otrokom podajo na čim bolj zanimiv način, tako da jih področje pritegne, hkrati pa se ob tem veliko naučijo. Poleg petja, ki igra v vrtcu pomembno vlogo, lahko otrokom predstavimo različna glasbila in jih navdušimo, da bodo enkrat tudi sami izbrali svoje najljubše glasbilo in se začeli učiti igranja nanj. Menimo in hkrati povzemamo iz svojih izkušenj, da otrok ob učenju glasbila ali petja prične spoznavati in usvajati neko rutino, nauči se osredotočiti misli na eno stvar, nauči se tudi delovnih navad. Te aktivnosti po navadi sledijo kasneje, v šolskem obdobju. Tudi če se otroci ne odločijo za igranje določenega glasbila, pa imajo še vseeno v spominu shranjene informacije, ki so jih pridobili pri glasbenih dejavnostih v vrtcu. To znanje jim tako kot znanje na kakšnem drugem področju lahko pride prav v šolskem ali kasnejšem obdobju.
V procesu diplomskega dela smo se osredotočili na to, da ugotovimo, kakšen je odziv in interes otrok ob seznanjanju in doživljanju zvoka melodičnih glasbil ter ob ostalih glasbenih dejavnostih, ki smo jih načrtovali. Zanima nas, ali otroci prepoznajo predstavljeno glasbilo in posamezno zvrst glasbe, za katero je značilno določeno glasbilo, ter kako se izkažejo pri prepoznavanju zvočnih značilnosti glasbila (dinamika, višina, tempo, trajanje).
Teoretični del zajema razlago glasbenih dejavnosti, kot so izvajanje glasbe, petje pesmi, poslušanje in ustvarjanje glasbe, poleg tega so obrazložene tudi glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja. Ob opisu teh dejavnosti so zapisane tudi splošne razvojne značilnosti otrok v drugem starostnem obdobju, pri razvoju katerih jim pomagamo in jih spodbudimo prav s temi glasbenimi dejavnostmi. Ker smo se v diplomskem delu osredotočili na predstavitev določenih glasbil, so v teoretičnem delu predstavljena ravno ta glasbila, poleg tega pa so opisane tudi posamezne glasbene zvrsti, za katere so glasbila značilna.
Naša ugotovitev je, da ima izvajanje glasbenih dejavnosti velik vpliv pri razvoju predšolskega otroka, saj aktivnosti otrokom v vrtcu popestrijo dan, poleg tega pa s ponavljanjem glasbenih vsebin pridobijo nova znanja, ki jih bodo lahko na področju glasbe v prihodnjih vrtčevskih in šolskih letih še nadgradili. Zato je pomembno, da podajamo glasbeno znanje z različnimi, raznovrstnimi dejavnostmi in otrokom omogočimo, da se srečujejo z njimi vsak dan.
Keywords: glasbene dejavnosti v vrtcu, izvajanje glasbe, glasbene zvrsti, melodična glasbila
Published in DKUM: 28.07.2020; Views: 2291; Downloads: 449
Full text (1,52 MB) |
5. Pomen glasbeno didaktičnih iger pri razvoju vokalne tehnike pri delu s pevskim zborom v vrtcuAna Lapornik Rešek, 2019, undergraduate thesis Abstract: Glasba je v otrokovem otroštvu izjemno pomembna. Temeljna glasbena aktivnost otrok je petje. Pri zborovskem petju otrok spozna svoj glas in odkrije, kaj lahko stori z njim. Ker je ena izmed potreb otroka tudi igra, je dobro, da pri vodenju pevskega zbora uporabljamo metodo igre. Z glasbeno-didaktično igro otroku omogočimo, da si z njo razvija neko določeno glasbeno zmožnost.
V diplomskem delu smo se osredotočili na vključevanje glasbeno-didaktičnih iger v vodenje otroškega pevskega zbora v vrtcu. Z različnimi glasbeno-didaktičnimi igrami smo želeli vplivati na razvoj vokalne tehnike otrok. Eden izmed ciljev je bil tudi vzbujanje interesa za sodelovanje pri glasbeno-didaktičnih igrah.
V teoretičnem delu so orisane sestavine zborovskega petja v vrtcu in vokalne tehnike. Beseda teče tudi o glasbi in glasbenih dejavnostih v vrtcu, glasbeno-didaktičnih igrah in razvoju glasbenih sposobnosti. Praktični del vsebuje deset vzročnih priprav za delo z otroškim pevskim zborom.
Ugotovili smo, da je igra za otroka izjemno pomembna dejavnost, saj z njo otroke na neprisiljen način spodbudimo k opravljanju določenih nalog, ki so v našem primeru nujne za kakovostno petje in delovanje pevskega zbora. Otrokom omogočimo, da se ob glasbeno-didaktičnih igrah zabavajo, ob tem pa razvijajo pravilno vokalno tehniko.
Keywords: glasbene dejavnosti v vrtcu, glasbeno-didaktične igre, glasba v vrtcu, pevski zbor, vokalna tehnika
Published in DKUM: 18.11.2019; Views: 1731; Downloads: 210
Full text (810,74 KB) |
6. LJUDSKA GLASBA V VRTCUMojca Hazl, 2013, undergraduate thesis Abstract: Ljudska glasba je poseben in obenem nedeljiv del slovenske glasbene ustvarjalnosti in z njo istovetnosti. Ljudska glasba v vrtcu ponuja vzgojiteljem veliko možnosti in načinov, da jo približajo najmlajšim in tako v njih krepijo zavest za nadaljnje ohranjanje ljudskega izročila. Namen teoretičnega dela je bil podrobneje opisati ljudsko glasbo, namen empiričnega dela pa je bil ugotoviti, v kolikšni meri vzgojitelji vključujejo ljudsko glasbo v vsakdanje delo z otroki in kakšna osebna stališča imajo vzgojitelji do ljudske glasbe. V empiričnem delu smo ponazorili odgovore, ki smo jih dobili z anketnim vprašalnikom, posredovanim 66-im vzgojiteljem iz različnih prekmurskih vrtcev. Rezultati raziskave so pokazali, da skoraj vsi anketirani vzgojitelji v svoje delo vključujejo ljudsko glasbo, pri čemer so na 5-stopenjski lestvici izbrali srednjo vrednost, kar pomeni, da ljudsko glasbo v vzgojno delo vključujejo le včasih. Vzgojitelji so mnenja, da otroci v vrtcu poznajo premalo ljudskih pesmi, vendar jih vseeno radi pojejo in poslušajo, občasno pa jih spremljajo tudi na ljudska glasbila. Rezultati so tudi pokazali, da imajo vzgojitelji razmeroma pozitivna stališča do ljudske glasbe in se zavedajo pomena njenega ohranjanja in vnašanja v otrokov vsakdan, čeprav pri svojem vzgojnem delu, pogosteje, kot ljudske, izbirajo slovenske umetne pesmi.
Keywords: glasbene dejavnosti v vrtcu, ljudska glasba, prekmurska ljudska glasba, ljudska glasbila, ljudsko izročilo
Published in DKUM: 06.11.2013; Views: 3931; Downloads: 500
Full text (381,59 KB) |
7. UPORABNOST GLASBENIH VSEBIN IN DIDAKTIČNIH POSTOPKOV, PRIDOBLJENIH V SREDNJEŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU, V VRTCIHDanijel Berden, 2012, undergraduate thesis Abstract: Otrok je glasbeno dejaven že od prvega leta starosti in ga je zato potrebno seznaniti z različnimi glasbenimi dejavnostmi. Z njimi vplivamo na razvoj otrokovih dispozicij za glasbo in na razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Glasba je torej eno izmed izjemno pomembnih dejavnosti, zato zelo vpliva na razvoj estetskega okusa pri otrocih.
V diplomskem delu z naslovom Uporabnost glasbenih vsebin in didaktičnih postopkov, pridobljenih na srednješolskem izobraževanju, v vrtcih smo želeli ugotoviti, v kakšni oz. kolikšni meri se uporablja pridobljeno znanje na poklicnem srednješolskem izobraževanju v vrtcih. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da vzgojitelji določena področja dnevno izvajajo v vrtcih, kar pomeni, da jih obvladajo, določenih področij pa se lotijo redkeje, saj je zanje potrebnih več priprav. Razlog za manjši obseg izvajanja je tudi strokovna nepripravljenost vzgojiteljev.
Namen diplomske naloge je bil tudi ugotoviti šibka področja vzgojiteljev; na podlagi odgovorov lahko ugotovimo, da zaradi nezadostnega znanja posameznih vsebin izbirajo tista področja, ki jih bolj obvladajo.
Keywords: Predšolska vzgoja, predšolska glasbena vzgoja, glasbeno izobraževanje vzgojiteljev, glasbene dejavnosti v vrtcu.
Published in DKUM: 02.08.2012; Views: 1889; Downloads: 286
Full text (1,55 MB) |
