41. INTERES PREDŠOLSKIH OTROK DO GLASBENIH DEJAVNOSTIValentina Gjura, 2012, undergraduate thesis Abstract: Interes je pomemben motivacijski pobudnik za glasbene dejavnosti. Vzgojitelji so tisti, ki se veliko krat srečajo z otroki, ki imajo različno razvite interese za glasbo. S pomočjo drugih dejavnikov (družinsko okolje, sovrstniki, širše okolje ter glasbene izkušnje) lahko vplivajo na oblikovanje interesa do glasbenih dejavnosti ter celostno rast.
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen je interes predšolskih otrok do glasbenih dejavnostih oziroma v kateri glasbeni dejavnosti najraje sodelujejo. Poleg tega nas je zanimalo, ali obstajajo kakšne razlike v interesu do glasbenih dejavnosti glede na spol in starost. Naša raziskava je vključevala 21 otrok iz drugega starostnega obdobja.
Ugotovili smo, da otroci izražajo velik interes do glasbenih dejavnosti. Po mnenju otrok so najbolj priljubljene glasbene dejavnosti igranje na instrumente, petje pesmi ter poslušanje glasbe.
Rezultati naše raziskave kažejo, da so z najvišjo stopnjo interesa bile ocenjene naslednje glasbene dejavnosti: petje pesmi, igranje na instrumente ter glasbeno-didaktične igre. Rezultati tudi kažejo, da otroci najmanj interesa izražajo do glasbene dejavnosti ustvarjanja.
Keywords: Interes, glasba, glasbene dejavnosti, vzgojitelji, predšolski otroci, vplivni dejavniki interesa.
Published in DKUM: 17.09.2012; Views: 3387; Downloads: 345
 Full text (1,12 MB) |
42. UPORABNOST GLASBENIH VSEBIN IN DIDAKTIČNIH POSTOPKOV, PRIDOBLJENIH V SREDNJEŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU, V VRTCIHDanijel Berden, 2012, undergraduate thesis Abstract: Otrok je glasbeno dejaven že od prvega leta starosti in ga je zato potrebno seznaniti z različnimi glasbenimi dejavnostmi. Z njimi vplivamo na razvoj otrokovih dispozicij za glasbo in na razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Glasba je torej eno izmed izjemno pomembnih dejavnosti, zato zelo vpliva na razvoj estetskega okusa pri otrocih.
V diplomskem delu z naslovom Uporabnost glasbenih vsebin in didaktičnih postopkov, pridobljenih na srednješolskem izobraževanju, v vrtcih smo želeli ugotoviti, v kakšni oz. kolikšni meri se uporablja pridobljeno znanje na poklicnem srednješolskem izobraževanju v vrtcih. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da vzgojitelji določena področja dnevno izvajajo v vrtcih, kar pomeni, da jih obvladajo, določenih področij pa se lotijo redkeje, saj je zanje potrebnih več priprav. Razlog za manjši obseg izvajanja je tudi strokovna nepripravljenost vzgojiteljev.
Namen diplomske naloge je bil tudi ugotoviti šibka področja vzgojiteljev; na podlagi odgovorov lahko ugotovimo, da zaradi nezadostnega znanja posameznih vsebin izbirajo tista področja, ki jih bolj obvladajo.
Keywords: Predšolska vzgoja, predšolska glasbena vzgoja, glasbeno izobraževanje vzgojiteljev, glasbene dejavnosti v vrtcu.
Published in DKUM: 02.08.2012; Views: 1889; Downloads: 294
Full text (1,55 MB) |
43. SPODBUJANJE RAZVOJA GLASBENIH SPOSOBNOSTI V 1. IN 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLEDaša Rožič, 2012, undergraduate thesis Abstract: S prebiranjem sodobne literature smo prišli do spoznanja, da se glasbene sposobnosti najintenzivneje razvijajo do otrokovega desetega leta starosti. Naš namen je bil raziskati, kako in na kakšen način učitelji razrednega pouka spodbujajo razvoj glasbenih sposobnosti pri učencih in ali obstajajo razlike glede na starost otrok. V teoretičnem delu so predstavljene teorije o razvoju glasbenih sposobnosti, stopnje glasbenih sposobnosti, elementi glasbene vzgoje, obravnavane pa so tudi glasbene didaktične igre. Sledi empirični del, v katerem smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Vzorec izvedene raziskave zajema 100 učiteljev razrednega pouka, in sicer 50, ki jih poučuje 1. razred in 50, ki jih poučuje 4. razred. Uporabljen Mann-Whitneyjev preizkus je pokazal, da pri posvečanju pozornosti glasbenim dejavnostim kot so petje pesmi ter vokalno in instrumentalno ustvarjanje obstajajo statistično značilne razlike glede na starost otrok. Glasbena dejavnost kot sta vokalno in instrumentalno ustvarjanje se v 1. razredu ne uporablja tako pogosto kot v 4. razredu. Prav tako uporabljen hi-kvadrat preizkus je pokazal, da obstajajo razlike med razredoma glede pogostosti izvajanja glasbenih didaktičnih iger, saj so le-te v 1. razredu prisotne v večji meri. Prišli smo tudi do spoznanja, da glede spodbujanja razvoja melodičnega posluha ne obstajajo statistično značilne razlike med razredoma, medtem ko glede spodbujanja razvoja ritmičnega posluha obstajajo v korist pogostosti uporabe glasbenih didaktičnih iger. Vse razlike, katere smo ugotovili skozi izvedeno raziskavo, so ustrezne glede na razvojno stopnjo učencev.
Keywords: Glasbeni razvoj, glasbene sposobnosti, glasbene dejavnosti, glasbene didaktične igre, nadarjenost, talent.
Published in DKUM: 25.07.2012; Views: 3338; Downloads: 591
Full text (901,89 KB) |
44. OBOGATITVENE DEJAVNOSTI S PODROČJA GLASBE V CELJSKIH JAVNIH VRTCIHAnica Završnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Obogatitvene dejavnosti s področja glasbe v celjskih javnih vrtcih smo v uvodnih poglavjih teoretičnega dela predstavili vplive glasbe na otroka in glasbeni razvoj otrok v predšolskem obdobju. Predstavili smo tudi predšolsko vzgojo v javnih vrtcih, javno veljavni program Kurikulum za vrtce, v širšem obsegu pa so predstavljene obogatitvene dejavnosti, njihova organizacija in izvajanje v javnih vrtcih ter dodatne dejavnosti. V zadnjem delu smo se osredotočili še na načrtovanje vzgojno-izobraževalnega procesa glasbene vzgoje v vrtcih in predstavili nekaj oblik obogatitvenih dejavnosti s področja glasbe. Namen diplomskega dela je bil predvsem raziskati ponudbo in način izvajanja vseh obogatitvenih dejavnosti, krožkov, obogatitvenih dejavnosti s področja glasbe med celjskimi javnimi vrtci ter ugotoviti, kakšne izkušnje imajo vzgojiteljice z vodenjem glasbenih krožkov in kakšna so stališča vzgojiteljic do izvajanja glasbenih krožkov v predšolskem obdobju.
Rezultati so pokazali, da vsi celjski javni vrtci izvajajo obogatitvene dejavnosti s področja glasbe, da imajo vzgojiteljice malo izkušenj z vodenjem glasbenih krožkov, vendar v večini podpirajo izvajanje glasbenih krožkov v vrtcu.
Keywords: predšolski otrok, glasbena vzgoja, glasbene dejavnosti, načrtovanje vzgojno-izobraževalnega procesa, izvedbeni kurikulum, obogatitvene dejavnosti, glasbeni krožki
Published in DKUM: 25.07.2012; Views: 2852; Downloads: 326
Full text (648,78 KB) |
45. GLASBENE DEJAVNOSTI V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJUPetra Beršnjak, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Glasbene dejavnosti v tretjem življenjskem obdobju je v teoretičnem delu predstavljeno tretje življenjsko obdobje. Pozornost je usmerjena predvsem na opredelitev kakovostnega preživljanja le-tega, njegove značilnosti ter na emocionalno in sposobnostno raven človeka v tem obdobju. Pomemben faktor je tudi izobraževanje ter njegova vloga.
Drugo poglavje predstavlja analizo glasbenih dejavnosti in vpliv posameznih dejavnosti na človeka. Vsebuje predvsem razlage, kako lahko z glasbo dvignemo človekovo samopodobo, izboljšamo njegovo fizično stanje ter tako izboljšamo njegovo prihodnost.
V praktičnem delu so predstavljene glasbene dejavnosti, ki jih lahko nudimo starostnikom. Možnosti njihovega izobraževanja na glasbenem področju, pozitiven vpliv dejavnosti na posameznika in skupnost, v kateri posameznik prebiva ter sprejemanje teh dejavnosti.
Keywords: Tretje življenjsko obdobje, glasbene dejavnosti, izobraževanje, kakovostna starost, starostnik.
Published in DKUM: 18.06.2012; Views: 2425; Downloads: 258
Full text (4,52 MB) |
46. A case study of preschool children's musical interests at home and at schoolOlga Denac, 2008, original scientific article Keywords: izražanje interesov, glasbene dejavnosti, vzgojitelji, predšolski otroci, glasba, glasbeni razvoj, starši, zanimanje za glasbo, expressing interest, music activities, preschool teachers, preeschool children, music, musical development, parents, interest in music
Published in DKUM: 07.06.2012; Views: 3431; Downloads: 145
 Link to full text |
47. GLASBA V DRUŽINI PREDŠOLSKEGA OTROKAMaja Vrzelak, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo na podlagi teoretičnega in empiričnega dela naloge raziskali prisotnost glasbe v družini predšolskega otroka.
V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na družino, saj prva ustreže otrokovi želji po glasbenem udejstvovanju in mu nudi možnost glasbenega izražanja. V nadaljevanju smo namenili pozornost splošnemu ter glasbenemu razvoju predšolskega otroka. Dotaknili smo se tudi glasbene vzgoje, ki prispeva k uresničitvi veliko vzgojno-izobraževalnih ciljev. Spoznali smo različne glasbene dejavnosti ter predstavili področje umetnosti v Kurikulumu za vrtce.
V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov. Z raziskavo smo raziskali prisotnost glasbe v družini predšolskega otroka. Zanimalo nas je, kako pogosto se starši posvečajo glasbenim dejavnostim ter katera je najpogostejša glasbena dejavnost. Prav tako smo želeli preveriti odstopanja glede na glasbeno izobrazbo staršev.
Keywords: Predšolski otrok, družina, glasba, glasbene dejavnosti, kurikulum, glasbeni ter splošni razvoj otroka.
Published in DKUM: 27.06.2011; Views: 3443; Downloads: 495
Full text (1,99 MB) |
48. UVAJANJE GLASBENIH DEJAVNOSTI V PRVI TRIADI S POMOČJO DIDAKTIČNIH IGERSilva Božičnik, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Uvajanje glasbenih dejavnosti v prvi triadi s pomočjo didaktičnih iger je obravnavana vloga ter pomen didaktičnih iger, pomen glasbe za učence ter razvrstitev glasbeno-didaktičnih iger glede na vsebino. Za vsak cilj glasbene vzgoje v prvi triadi je izbrana ter oblikovana didaktična igra, ki pomaga učitelju doseči želeni cilj pri učencih, hkrati pa je zanje zanimiva. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika želeli ugotoviti, kako pomembne so za učitelje didaktične igre pri pouku glasbene vzgoje, kako pogosto jih vključujejo, v katerem delu učne ure jih najpogosteje izvajajo ter iz kje jih črpajo. Zanimalo nas je tudi, kakšno mnenje imajo o izbiri didaktičnih iger za pouk glasbene vzgoje ter ali obstajajo statistično značilne razlike v odgovorih med učitelji glede na razred poučevanja ter na leta delovnih izkušenj. Ugotovitve so pokazale, da se statistično značilne razlike pojavljajo pri pogostosti črpanja didaktičnih iger preko spleta, in sicer glede na leta delovnih izkušenj, prav tako se statistično značilne razlike pojavljajo pri izmenjevanju didaktičnih iger s sodelavci, in sicer glede na razred poučevanja. Statistično značilne razlike so se pokazale tudi v samostojnem oblikovanju didaktičnih iger za pouk glasbene vzgoje, in sicer glede na leta delovnih izkušenj. Pri analizi ostalih odgovorov statistično značilnih razlik glede na razred poučevanja ali leta delovnih izkušenj ni bilo. Glede na rezultate naše raziskave bi bilo dobro, da bi se učitelji medsebojno bolj povezovali ter si izmenjevali didaktične igre, saj bi tako nastal pester ter kvaliteten nabor didaktičnih iger za pouk glasbene vzgoje. Težave z njihovim pomanjkanjem bi se tako bistveno zmanjšale.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: igra, didaktična igra, glasbeno-didaktična igra, elementi glasbene vzgoje, glasbene dejavnosti.
Published in DKUM: 04.04.2011; Views: 3607; Downloads: 595
Full text (644,17 KB) |
49. UPORABA NEKATERIH MOTIVACIJSKIH SREDSTEV PRI POUKU GLASBE NA RAZREDNI STOPNJITina Butkovič, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Uporaba nekaterih motivacijskih sredstev pri pouku glasbe na razredni stopnji je obravnavana tematika motivacije, nekaterih sredstev za motiviranje učencev ter glasbenih dejavnosti, v katerih lahko učitelji posamezna motivacijska sredstva uporabljajo. Želeli smo ugotoviti, kako pomembna je za učitelje motivacija pri pouku glasbene vzgoje in kako pogosto učitelji na razredni stopnji za motiviranje otrok uporabljajo nekatera motivacijska sredstva. Prvi del diplomskega dela obravnava teoretične vidike motivacije, in sicer je opisana motivacija in dejavniki, ki lahko vplivajo nanjo, nekatere njene teorije ter značilnosti motivacije, ki se kažejo v procesu izobraževanja. Predstavljena so nekatera motivacijska sredstva in glasbene dejavnosti, s katerimi učitelj vpliva na razvoj učenčevih glasbenih sposobnosti in osebnostnih lastnosti.
Empirični del diplomskega dela je bil izveden s pomočjo kavzalno — neeksperimentalne metode dela. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da ni statistično značilnih razlik med učitelji z različnimi leti delovnih izkušenj in tistimi, ki poučujejo v posameznem triletju glede uporabe motivacije, saj jo učitelji ocenjujejo kot zelo pomembno. Razlike med učitelji glede na triletje in leta delovnih izkušenj se pri pogostosti uporabe motivacijskih sredstev pojavljajo v uporabi pantomime, igranja na instrumente, ogleda videoposnetkov ter uporabe izštevank. Glede na rezultate, ki jih je prinesla naša raziskava, bi bilo dobro, da učitelji glasbene vzgoje razširijo svoje spoznanja in pridobijo še več znanja o pomembnosti in potrebnosti uporabe raznolikih in pestrih motivacijskih sredstev pri pouku glasbene vzgoje.
Keywords: Motivacija, teorije motivacije, vrste motivacije, motivacijske spodbude, motivacijska sredstva, glasbene dejavnosti.
Published in DKUM: 10.09.2010; Views: 2980; Downloads: 467
Full text (761,23 KB) |
50. POVEZANOST GLASBENIH DEJAVNOSTI Z EMOCIALNIM IN SOCIALNIM RAZVOJEM PREDŠOLSKEGA OTROKAVesna Hriberšek, 2009, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu predstavljam povezanost glasbenih dejavnosti z emocialnim (čustvenim) in socialnim razvojem predšolskega otroka.
V teoretičnem delu smo predstavili naslednje: vpliv glasbe na predšolskega otroka, emocialni (čustveni) in socialni razvoj v starostnem obdobju srednjega otroštva. Velika pozornost pa je bila namenjena tudi načrtovanju glasbenih dejavnosti v predšolski vzgoji, ciljem glasbene vzgoje ter področjem glasbenih dejavnosti v vrtcu.
V empiričnem delu smo raziskali in podrobno razčlenili problem, katere glasbene dejavnosti se v vrtcu največkrat izvajajo. Rezultati raziskave so pokazali, da je to petje, igranje na instrumente ter poslušanje glasbe. Namen raziskave je bil tudi ugotoviti, katere oblike socialnega vedenja in katera čustvena stanja se največkrat pojavljajo pri izvajanju glasbenih dejavnosti. Ugotovili smo katere glasbene zvrsti vzgojiteljice največkrat predvajajo. Vse dobljene rezultate pa smo interpretirali s teoretičnimi postavkami ter tako prišli do ugotovitev, da je glasba močno povezana z otrokovim socialnim in emocialnim (čustvenim) razvojem, saj povečuje pozitivne dražljaje pri predšolskem otroku.
Keywords: Vpliv glasbe, glasbena psihologija, socialni razvoj predšolskega otroka, emocialni razvoj, načrtovanje glasbene vzgoje, cilji glasbene vzgoje, glasbene dejavnosti.
Published in DKUM: 17.11.2009; Views: 4408; Downloads: 1030
Full text (449,34 KB) |
