31. OTROŠKI PEVSKI ZBOR V VRTCUMatej Pucko, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljen pomen ukvarjanja s petjem in sodelovanjem v glasbenih dejavnostih v predšolskem obdobju. Ena od teh oblik je sodelovanje v vrtčevskem otroškem pevskem zboru (v nadaljevanju vrtčevski OPZ). Čeprav je prvi pogoj za sodelovanje v otroškem pevskem zboru spodbujanje in navduševanje za petje (motivacijski vidik), pa je izredno pomemben strokovni pristop, kako otroke pravilno usmerjati v dani dejavnosti. Pri tem je zelo pomembno, da oseba, ki vodi vrtčevski OPZ, dobro pozna razvoj otroškega glasu, glasbene dejavnosti v vrtcu in v skladu z otrokovim glasbenim razvojem te dejavnosti tudi pravilno izvaja. Eden pomembnejših dejavnikov sodelovanja v vrtčevskem OPZ je tudi poznavanje vokalne tehnike. Le s pravilno izbiro vaj za opevanje bomo lahko naše delo pravilno izvajali in ga nadgrajevali.
Keywords: otrok, otroški pevski zbor, glasbene dejavnosti, razvoj glasu, glasbeni razvoj otroka, izbor primernih skladb.
Published in DKUM: 04.01.2016; Views: 2660; Downloads: 371
 Full text (6,87 MB) |
32. GLASBENE PREFERENCE PREDŠOLSKIH OTROK IN NJIHOVIH STARŠEV TER VZGOJITELJEVŠpela Berič, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Glasbene preference predšolskih otrok in njihovih staršev ter vzgojiteljev je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so podrobneje predstavljene glasbene preference otrok, katere označujejo človekova nagnjenja do določene glasbene zvrsti in glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj otroka in glasbene dejavnosti v vrtcu. Namen empirične raziskave je bil raziskati glasbene preference predšolskih otrok, njihovih staršev in vzgojiteljev v Vrtcu Lenart ter ugotoviti ali so te med seboj povezane.
Keywords: glasbene preference, glasbeni razvoj otroka, glasba, glasbene dejavnosti.
Published in DKUM: 22.07.2015; Views: 2537; Downloads: 304
Full text (3,72 MB) |
33. Glasbene preference vzgojiteljev in predšolskih otrokOlga Denac, 2012, original scientific article Abstract: V raziskavi, v katero smo vključili vzgojitelje predšolskih otrok ter od pet do šest let stare otroke, smo ugotavljali interes vzgojiteljev in otrok za glasbene dejavnosti. Ugotovili smo, da vzgojitelji izražajo največji interes za naslednje glasbene dejavnosti: petje pesmi, igranje na inštrumente in poslušanje glasbe. Otroci pa so kot najbolj priljubljene dejavnosti, v katerih bi želeli sodelovati, izbrali gibanje ob glasbi (ples), petje pesmi ter igranje na inštrumente, torej dejavnosti, kjer so lahko aktivni soudeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa. Domnevamo lahko, da izražanje interesa vzgojiteljev za posamezne glasbene dejavnosti vpliva na pogostost načrtovanja glasbenih dejavnosti in da je interes otrok za glasbo odvisen od izražanja interesa vzgojiteljev za glasbene dejavnosti.
Keywords: glasbene dejavnosti, glasbena vzgoja, vzgojitelji, predšolski otroci, predšolska vzgoja, otroški vrtci
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2629; Downloads: 309
Full text (154,38 KB)
This document has many files! More... |
34. IZVAJANJE GLASBENIH DEJAVNOSTI V DRUŽINI PREDŠOLSKEGA OTROKAMaja Rebernik, 2015, undergraduate thesis Abstract: Pričujoče diplomsko delo z naslovom Izvajanje glasbenih dejavnosti v družini predšolskega otroka je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela.
Namen diplomskega dela je pridobiti informacije o tem, v kolikšni meri je glasba prisotna v družini predšolskega otroka in katere glasbene dejavnosti se najpogosteje pojavljajo.
V teoretičnem delu smo opredelili družino na splošno, s poudarkom na glasbenih dejavnostih v družini predšolskega otroka, in sicer se raziskava nanaša na glasbeni razvoj otroka, vpliv glasbe na celostni razvoj otrokove osebnosti in glasbene dejavnosti.
V empiričnem delu diplomske naloge smo kot raziskovalni metodi uporabili deskriptivno ter kavzalno-neeksperimentalno metodo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnih vprašalnikov, v katerih so zajeta vprašanja tako odprtega kot tudi zaprtega tipa. Razdelili smo jih med starše predšolskih otrok, in sicer drugega starostnega obdobja. Dobljene podatke smo obdelali in jih prikazali s pomočjo tabel in grafov. Ugotovili smo, da večina staršev doma večkrat na teden posveča pozornost glasbenim dejavnostim, da starši najpogosteje pojejo pesmi, sledi poslušanje glasbe, igranje na instrumente, ustvarjalno petje in glasbeno-didaktične igre. V družinah, kjer kdo od članov igra na glasbeni instrument, si sledijo glede na pogostost harmonika, klavir, kitara, boben, trobenta in na violina. Otroci pa najraje poslušajo otroške pesmi.
Keywords: družina, predšolski otrok, starši, glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj
Published in DKUM: 23.03.2015; Views: 2461; Downloads: 256
Full text (1,36 MB) |
35. VPLIV ZGODNJEGA GLASBENEGA IZOBRAŽEVANJA NA RAVEN RAZVITOSTI ELEMENTARNIH GLASBENIH SPOSOBNOSTI 5-6 LET STARIH OTROKHelena Vargazon, 2014, master's thesis Abstract: Teoretični del magistrskega dela zajema predstavitev zgodnjega glasbenega izobraževanja v slovenskem prostoru. Podrobneje smo izpostavili različne programe glasbenega izobraževanja predšolskih otrok, splošne značilnosti glasbenega razvoja predšolskih otrok, glasbene dejavnosti, ki se izvajajo v različnih programih, in glasbene preference.
V empiričnem delu smo raziskovali: vpliv različnih glasbenih programov (program Predšolska glasbena vzgoja, program Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu in javni, nacionalni program predšolske vzgoje Kurikulum za vrtce) na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti 5-6 let starih otrok in interes otrok do glasbenih dejavnosti.
Keywords: zgodnje glasbeno izobraževanje, glasbeni razvoj, glasbene dejavnosti, melodični in ritmični posluh, glasbene preference
Published in DKUM: 23.07.2014; Views: 2250; Downloads: 401
Full text (1,68 MB) |
36. LJUDSKA GLASBA V VRTCUMojca Hazl, 2013, undergraduate thesis Abstract: Ljudska glasba je poseben in obenem nedeljiv del slovenske glasbene ustvarjalnosti in z njo istovetnosti. Ljudska glasba v vrtcu ponuja vzgojiteljem veliko možnosti in načinov, da jo približajo najmlajšim in tako v njih krepijo zavest za nadaljnje ohranjanje ljudskega izročila. Namen teoretičnega dela je bil podrobneje opisati ljudsko glasbo, namen empiričnega dela pa je bil ugotoviti, v kolikšni meri vzgojitelji vključujejo ljudsko glasbo v vsakdanje delo z otroki in kakšna osebna stališča imajo vzgojitelji do ljudske glasbe. V empiričnem delu smo ponazorili odgovore, ki smo jih dobili z anketnim vprašalnikom, posredovanim 66-im vzgojiteljem iz različnih prekmurskih vrtcev. Rezultati raziskave so pokazali, da skoraj vsi anketirani vzgojitelji v svoje delo vključujejo ljudsko glasbo, pri čemer so na 5-stopenjski lestvici izbrali srednjo vrednost, kar pomeni, da ljudsko glasbo v vzgojno delo vključujejo le včasih. Vzgojitelji so mnenja, da otroci v vrtcu poznajo premalo ljudskih pesmi, vendar jih vseeno radi pojejo in poslušajo, občasno pa jih spremljajo tudi na ljudska glasbila. Rezultati so tudi pokazali, da imajo vzgojitelji razmeroma pozitivna stališča do ljudske glasbe in se zavedajo pomena njenega ohranjanja in vnašanja v otrokov vsakdan, čeprav pri svojem vzgojnem delu, pogosteje, kot ljudske, izbirajo slovenske umetne pesmi.
Keywords: glasbene dejavnosti v vrtcu, ljudska glasba, prekmurska ljudska glasba, ljudska glasbila, ljudsko izročilo
Published in DKUM: 06.11.2013; Views: 3931; Downloads: 515
Full text (381,59 KB) |
37. GLASBENA VZGOJA NEKOČ IN DANESSuzana Pulko, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Glasbena vzgoja nekoč in danes obravnavamo problem sprememb in razlik na področju poučevanja glasbene vzgoje na razredni stopnji osnovne šole v slovenskem prostoru. Namen diplomskega dela je ugotoviti, katere spremembe so nastale pri poučevanju tega predmeta vse do danes. Cilj obravnavane teme je s pomočjo učnih načrtov in učbenikov preučiti in predstaviti razvoj glasbenega šolstva na slovenskem območju. Za raziskovanje navedene tematike so uporabljene komparativna, zgodovinska in deskriptivna metoda. Ugotavljamo, da se je glasbena vzgoja spreminjala in nadgrajevala, ni pa nazadovala v primerjavi s tujino. Spremembe so zajemale učne načrte, glasbene dejavnosti, metode poučevanja, ocenjevanje in glasbene učbenike. Vsak dosedanji učni načrt je bil zasnovan drugače, z drugačnimi cilji in vsebinami. Glasbenih dejavnosti, kot so igranje glasbil, poslušanje glasbe, gibanje ob glasbi in glasbena ustvarjalnost, je bilo nekoč manj kot danes; leta 1950 jih ni bilo, saj je bilo v ospredju učenje ali petje pesmi. Nekoč sta bili metodi poučevanja petja pesmi po posluhu in po notah, danes pa se učijo peti pesmi z metodo imitacije in notami, ko jih že poznajo; pri tem si pomagajo z najrazličnejšimi slikovnimi pripomočki. Ocenjevanje glasbe se je spremenilo iz številčnega in tristopenjskega na opisnega, ki je v uporabi danes, a težimo nazaj k številčnemu. Glasbeni učbeniki so bile nekoč knjižice oziroma pesmarice. Vsebovale so pesmi, ki so jih prepevali pri glasbenem pouku. Z leti so učbeniki vsebovali teorijo, reševanje nalog in pesmi z notnim zapisom, opremljeni so bili s slikami. Taki so tudi današnji učbeniki. Pričakujemo lahko, da se bo glasbena vzgoja spreminjala in nadgrajevala tudi v prihodnje.
Keywords: Glasbena vzgoja, učni načrti, glasbene dejavnosti, ocenjevanje glasbe, glasbeni učbeniki.
Published in DKUM: 23.11.2012; Views: 2778; Downloads: 547
Full text (789,09 KB) |
38. SKLADNOST OCENE IN SAMOOCENE GLASBENE NADARJENOSTI ČETRTOŠOLCEVMetka Papec, 2012, undergraduate thesis Abstract: Glasba nas spremlja na vsakem koraku. Številne raziskave so pokazale na pomembnost razvijanja glasbenih sposobnosti že v zgodnjem otroštvu in pri poučevanju učencev prvega triletja. Namen diplomske naloge je bil podrobneje se seznaniti z razvojem glasbenih sposobnosti ter primerjati skladnost samoocene učencev četrtošolcev in ocene njihovih učiteljev o glasbeni nadarjenosti učencev. Želeli smo izvedeti, če med učenci obstajajo razlike glede na spol in če obstajajo v ocenjevanju razlike med učitelji in učenci. V teoretičnem delu smo predstavili têrmine ocenjevanje, samoocenjevanje, samopodoba, samospoštovanje in samovrednotenje. Zanimalo nas je, kateri so sestavni deli samopodobe, kako se oblikuje in kako vplivajo na učno uspešnost. V empiričnem delu je uporabljena deskriptivna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. V raziskavo je bilo vključeno 304 četrtošolcev iz mestnih in podeželskih šol Maribora in okolice ter 20 učiteljev razrednikov teh učencev. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo preoblikovanega anketnega vprašalnika OLNAD07, pokazali pa so, da obstajajo razlike med samoocenami učencev in samoocenami učenk. Dokazali smo, da so samoocene učencev in ocene njihovih učiteljev v večini skladne ter da so se učenci na tej starostni stopnji v povprečju že zmožni realno oceniti; njihove samoocene so v povprečju višje, kot so jih ocenili učitelji.
Keywords: samoocenjevanje učencev, učiteljeve ocene, značilnosti glasbeno nadarjenih/talentiranih, glasbene sposobnosti, aktivnosti, glasbene dejavnosti
Published in DKUM: 03.10.2012; Views: 1874; Downloads: 220
Full text (1,41 MB) |
39. INTERES PREDŠOLSKIH OTROK DO GLASBENIH DEJAVNOSTIValentina Gjura, 2012, undergraduate thesis Abstract: Interes je pomemben motivacijski pobudnik za glasbene dejavnosti. Vzgojitelji so tisti, ki se veliko krat srečajo z otroki, ki imajo različno razvite interese za glasbo. S pomočjo drugih dejavnikov (družinsko okolje, sovrstniki, širše okolje ter glasbene izkušnje) lahko vplivajo na oblikovanje interesa do glasbenih dejavnosti ter celostno rast.
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen je interes predšolskih otrok do glasbenih dejavnostih oziroma v kateri glasbeni dejavnosti najraje sodelujejo. Poleg tega nas je zanimalo, ali obstajajo kakšne razlike v interesu do glasbenih dejavnosti glede na spol in starost. Naša raziskava je vključevala 21 otrok iz drugega starostnega obdobja.
Ugotovili smo, da otroci izražajo velik interes do glasbenih dejavnosti. Po mnenju otrok so najbolj priljubljene glasbene dejavnosti igranje na instrumente, petje pesmi ter poslušanje glasbe.
Rezultati naše raziskave kažejo, da so z najvišjo stopnjo interesa bile ocenjene naslednje glasbene dejavnosti: petje pesmi, igranje na instrumente ter glasbeno-didaktične igre. Rezultati tudi kažejo, da otroci najmanj interesa izražajo do glasbene dejavnosti ustvarjanja.
Keywords: Interes, glasba, glasbene dejavnosti, vzgojitelji, predšolski otroci, vplivni dejavniki interesa.
Published in DKUM: 17.09.2012; Views: 3387; Downloads: 335
Full text (1,12 MB) |
40. UPORABNOST GLASBENIH VSEBIN IN DIDAKTIČNIH POSTOPKOV, PRIDOBLJENIH V SREDNJEŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU, V VRTCIHDanijel Berden, 2012, undergraduate thesis Abstract: Otrok je glasbeno dejaven že od prvega leta starosti in ga je zato potrebno seznaniti z različnimi glasbenimi dejavnostmi. Z njimi vplivamo na razvoj otrokovih dispozicij za glasbo in na razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Glasba je torej eno izmed izjemno pomembnih dejavnosti, zato zelo vpliva na razvoj estetskega okusa pri otrocih.
V diplomskem delu z naslovom Uporabnost glasbenih vsebin in didaktičnih postopkov, pridobljenih na srednješolskem izobraževanju, v vrtcih smo želeli ugotoviti, v kakšni oz. kolikšni meri se uporablja pridobljeno znanje na poklicnem srednješolskem izobraževanju v vrtcih. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da vzgojitelji določena področja dnevno izvajajo v vrtcih, kar pomeni, da jih obvladajo, določenih področij pa se lotijo redkeje, saj je zanje potrebnih več priprav. Razlog za manjši obseg izvajanja je tudi strokovna nepripravljenost vzgojiteljev.
Namen diplomske naloge je bil tudi ugotoviti šibka področja vzgojiteljev; na podlagi odgovorov lahko ugotovimo, da zaradi nezadostnega znanja posameznih vsebin izbirajo tista področja, ki jih bolj obvladajo.
Keywords: Predšolska vzgoja, predšolska glasbena vzgoja, glasbeno izobraževanje vzgojiteljev, glasbene dejavnosti v vrtcu.
Published in DKUM: 02.08.2012; Views: 1889; Downloads: 287
Full text (1,55 MB) |
