| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Individualni pouk in načini poučevanja učiteljev flavte na posameznih učnih stopnjah v glasbeni šoli
Ana Kavčič Pucihar, Branka Rotar Pance, 2017, original scientific article

Abstract: V prispevku obravnavamo individualni pouk inštrumenta v glasbeni šoli. Kontekstualno predstavljamo nekatere novosti kurikularne prenove na področju pihal. Pri individualnem pouku inštrumenta so pomembni odnos med učiteljem in učencem, njune interakcije in transfer znanj. Učni proces sistematično opredeljujejo učne stopnje od predstavitve nove snovi do preverjanja usvojenih znanj. V empiričnem delu predstavljamo izsledke raziskave o načinih poučevanja učiteljev flavte (N = 78) na posameznih učnih stopnjah pri individualnem pouku v glasbeni šoli. Proučevali smo obravnavo novih učnih vsebin, ponavljanje in utrjevanje vsebin pri pouku, vključevanje in vlogo učiteljevih povratnih informacij, spremljanje domačega vadenja učencev ter formativno preverjanje in ocenjevanje v razredu med šolskim letom.
Keywords: glasbena vzgoja, glasbene šole, individualni pouk, flavta, učenje flavte, poučevanje
Published: 23.04.2018; Views: 822; Downloads: 326
.pdf Full text (330,16 KB)
This document has many files! More...

2.
JAVNE IN ZASEBNE GLASBENE ŠOLE
Andreja Klinc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Glasbeno izobraževanje v Republiki Sloveniji urejajo Zakon o glasbenih šolah, Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakon o zavodih. V Republiki Sloveniji je glasbeno izobraževanje prostovoljno in se izvaja v javnih ter zasebnih glasbenih šolah, ki imajo praviloma statusno obliko zavodov. Vpisane so v sodni register in v centralni razvid Ministrstva za izobraževanje znanost in šport. V šolskem letu 2015/2016 je bilo v razvid vpisanih 68 izvajalcev javno veljavnih programov. Z diplomskim delom želim predstaviti pravno ureditev javnih in zasebnih glasbenih šol v Republiki Sloveniji. Podrobneje sem analizirala organizacijo, pogoje za ustanovitev glasbenih šol, financiranje, programsko usmerjenost glasbenih šol, nadzor in zaposlovanje. Obdelala sem tudi statistične podatke po posameznih segmentih. V diplomskem delu se podrobneje posvečam delitvi zasebnih glasbenih šol na zasebne šole s koncesijo in zasebne šole brez koncesije ter delitvi zasebnih šol glede na javno veljavni program, ki ga izvajajo. Namen diplomskega dela je bilo pripraviti priročnik z navodili za ustanovitev zasebne glasbene šole. Opisani so zakonsko določeni pogoji in postopek ustanovitve. Javni glasbeni sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji poteka vzporedno z osnovnošolskim izobraževanjem in je pretežno financiran s strani države in lokalnih skupnosti. Podoben sistem imajo države vzhodne Evrope, zato sem del diplomskega dela namenila tudi glasbeno izobraževalnim sistemom držav zahodne in severne Evrope.
Keywords: Javne glasbene šole, zasebne glasbene šole, zavod, negospodarske dejavnosti, javna mreža glasbenih šol, javno veljavni programi glasbenih šol, koncesija, zasebne šole s koncesijo, zasebne šole brez koncesije, nadomestne glasbene šole, alternativne glasbene šole.
Published: 18.11.2016; Views: 2118; Downloads: 376
.pdf Full text (1,30 MB)

3.
Oblikovanje didaktičnega gradiva pri pouku diatonične harmonike v glasbeni šoli
Viktor Malec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo, ki je pred vami, raziskuje razširjenost in poučevanje diatonične harmonike v Sloveniji. Tema je bila izbrana zaradi lastnih izkušenj poučevanja tega inštrumenta ter zaradi izzivov in težav pri oblikovanju didaktičnega gradiva za pouk, ki se porajajo ptekom večletnega dela. To področje v Sloveniji še ni bilo temeljito raziskano, zato je pričujoče diplomsko delo pomemben prispevek na strokovnem področju poučevanja diatonične harmonike. V teoretičnem delu najprej predstavljamo diatonično harmoniko in njene posebnosti, posebej z vidika uporabnosti tega glasbila za izvajanje ljudske glasbe. Na kratko smo analizirali zgodovinski razvoj poučevanja diatonične harmonike in predstavili referenčne vodje v Sloveniji. Predstavili smo glasbene šole, kjer se ta inštrument poučuje, tekmovanja v igranju na diatonično harmoniko in prireditve v Sloveniji. V raziskovalnem delu smo analizirali priljubljenost harmonike med mladimi. To nas zanima, saj menimo, da moramo v proces oblikovanja učnega gradiva vključiti tudi želje učencev. Praktični del vsebuje glasbene primere, ki bodo učiteljem olajšali izbor skladb pri pouku. Dotaknili smo se navodil za oblikovanje gradiva, ki jih predvideva predpisani učni načrt za predmet diatonična harmonika. Ob tem smo ponudili svoje predloge za morebitne izboljšave. Na podlagi analize sekundarnih virov, empirične raziskave in lastnih izkušenj, nastalih med pedagoškim procesom, smo opozorili na slabosti in pasti trenutnega načina oblikovanja gradiva pri pouku diatonične harmonike ter ponudili nasvete za izboljšave.
Keywords: diatonična harmonika, didaktično gradivo, glasbene šole, ljudska glasba, Slovenija.
Published: 17.08.2016; Views: 953; Downloads: 108
.pdf Full text (2,05 MB)

4.
5.
Glasbena matica Ptuj : diplomsko delo
Karmen Brina Kodrič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Glasbena matica Ptuj je krojila razvoj ptujske glasbe v letih od 1922 do 1941. Bila je glavno društvo na Ptuju, ki je povezovalo tamkajšnje glasbenike in glasbo v sklenjeni krog. Društvo Glasbena matica Ptuj je imelo svoj sedež v prostorih predhodnega in Matici sorodnega nemškega društva Musikverein – danes Dravska ulica 11 (bivši Hrvaški trg 6) – od katerega je prevzela nasledstvo. Ob predvsem organizacijskih dejavnostih, kot sta gojenje zborovske glasbe in prirejanje koncertov, je bila njena najpomembnejša in najodgovornejša naloga vodenje Matičine glasbene šole, katera se je l. 1934 preimenovala v Glasbeno šolo Ptuj. Glasbena šola je kulturno in umetniško izobraževala mestno prebivalstvo, ga vzgajala in vključevala v glasbeno dogajanje. Pouk glasbene šole se je izvajal vzporedno še v Dijaškem domu in v dekliški šoli Mladika (kjer je danes Osnovna šola Mladika). Šola je imela v začetku mladinski zbor in dijaški orkester. Prvi ravnatelj je bil Vaclav Engerer in večino učnih pripomočkov je Matičina glasbena šola prevzela iz bivše Mestne glasbene šole. Najpomembnejši ravnatelj Matičine glasbene šole je bil skladatelj, violinist in učitelj Karol Pahor (1896–1974). Na Ptuju je bil zaposlen od leta 1926 do 1930 in je zaslužen za razširitev učnih programov, izboljšanje delovnega načrta, izpopolnitev drugih dejavnosti mladine, kot so ustanovitev šolskega orkestra, šolskih učiteljskih ansamblov (klavirski trio in godalni kvartet), ki so pogosto nastopali. Ko je Karol Pahor zapustil ptujsko delovno mesto, je postal novi ravnatelj Čenda Šedlbauer, izvrsten čelist iz Prage. Navkljub finančnim težavam je šola iz dneva v dan rastla in širila svoj ugled v javnosti. Tik pred začetkom vojne, tj. v letu 1940, je vodstvo glasbene šole prevzame violinist, pevec in učitelj Jože Gregorc (1914–2003), čigar avtoriteta in vsestranska izobrazba dodata svežino v glasbeno šolstvo. Med drugim je bil dirigent orkestra, mešanega pevskega zbora in mestne godbe. Začetek druge svetovne vojne je prekinil lepe pesmi, ki so odzvanjale iz glasbene šole Ptuj. Gregorc je bil premeščen in nemška oblast je ukinila glasbeno šolo. Nemci so imeli v tem času svojo, tj. nemško glasbeno šolo, ki je bila odprta od 1941/42 do 1944/45. V tem obdobju je glasbena šola zaposlovala le nemške učitelje. Društvo Glasbena matica Ptuj je prenehalo delovati po devetnajstih letih uspešnega dela, l. 1941, hkrati z začetkom druge svetovne vojne.
Keywords: glasba, glasbene šole, društva, Ptuj, koncerti, godbe, pevski zbori, diplomska dela
Published: 17.02.2009; Views: 4655; Downloads: 505
.pdf Full text (14,70 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica