| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 38
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
KULTURNA VZGOJA V VRTCIH OBČIN KRŠKO, BREŽICE, SEVNICA
Anita Planinc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Kulturna vzgoja v vrtcih občin Brežice, Krško, Sevnica smo želeli proučiti pojem kulturne vzgoje, koliko so dejavnosti le-te zastopane v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica ter koliko se vrtci ene občine razlikujejo od vrtcev drugih dveh občin. V poglavju Obravnava teme smo najprej predstavili občine Krško, Brežice, Sevnica ter vrtce in kulturne ustanove, delujoče v njih. Opredelili smo pojem kulturno-umetnostne vzgoje in njene cilje. Našteli in podrobno smo opisali področja kulture: bralno kulturo, filmsko, glasbeno in gledališko umetnost, intermedijske umetnosti, kulturno dediščino ter likovno in plesno umetnost. Poleg opredelitve vsakega področja smo opisali primere in uporabo posameznega področja v vzgojno-izobraževalnem procesu. V opisu vsakega področja smo tudi napisali primere povezovanja oz. sodelovanja s kulturnimi ustanovami po Sloveniji, posebej pa smo še napisali primere dejavnosti, ki so se izvajale v kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica. Ob koncu proučevanja kulturne vzgoje smo strnili naše rezultate ter tako ugotovili, da se v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica izvajajo dejavnosti z vseh področij kulturne vzgoje. Le-te so izvajane enakovredno, razen dejavnosti filmske umetnosti, intermedijskih umetnosti ter kulturne dediščine, katere nekateri vrtci ne izvajajo oz. zelo malo. Pri našem proučevanju kulturne vzgoje smo uporabljali deskriptivno in komparativno metodo teoretičnega pedagoškega raziskovanja. Sklicevali smo se na primarne in sekundarne vire.
Keywords: kulturna vzgoja v vrtcu, področja kulture, bralna kultura, filmska umetnost, glasbena umetnost, intermedijske umetnosti, gledališka umetnost, likovna umetnost, plesna umetnost
Published: 05.02.2021; Views: 81; Downloads: 11
.pdf Full text (825,93 KB)

2.
Individualni pouk in načini poučevanja učiteljev flavte na posameznih učnih stopnjah v glasbeni šoli
Ana Kavčič Pucihar, Branka Rotar Pance, 2017, original scientific article

Abstract: V prispevku obravnavamo individualni pouk inštrumenta v glasbeni šoli. Kontekstualno predstavljamo nekatere novosti kurikularne prenove na področju pihal. Pri individualnem pouku inštrumenta so pomembni odnos med učiteljem in učencem, njune interakcije in transfer znanj. Učni proces sistematično opredeljujejo učne stopnje od predstavitve nove snovi do preverjanja usvojenih znanj. V empiričnem delu predstavljamo izsledke raziskave o načinih poučevanja učiteljev flavte (N = 78) na posameznih učnih stopnjah pri individualnem pouku v glasbeni šoli. Proučevali smo obravnavo novih učnih vsebin, ponavljanje in utrjevanje vsebin pri pouku, vključevanje in vlogo učiteljevih povratnih informacij, spremljanje domačega vadenja učencev ter formativno preverjanje in ocenjevanje v razredu med šolskim letom.
Keywords: glasbena vzgoja, glasbene šole, individualni pouk, flavta, učenje flavte, poučevanje
Published: 23.04.2018; Views: 822; Downloads: 326
.pdf Full text (330,16 KB)
This document has many files! More...

3.
Primerjava kurikula predšolske glasbene vzgoje v slovenskem in finskem kurikularnem prostoru
Miha Dežman, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je pridobiti in zapisati razlike med posameznima kurikularnima glasbenima področjema. Podrobneje so razčlenjeni slovenski in finski izobraževalni sistem, predšolska vzgoja in kurikul. Opredeljeni in podkrepljeni so z ustreznimi zakonskimi akti in predstavljeni v integraciji z vzgojno-izobraževalnimi pristojnim organi. Razlike se prično pojavljati že v sami strukturi izobraževalnega sistema med državama, poglavitna razlika pa je v sestavi kurikula in razdelitvi glasbenega kurikularnega segmenta glede na posamezno državo. Ugotovljeno je, da je finski kurikul bolj razdelan in doslednejši, z vrsto poglavij in podpoglavij, medtem ko je slovenski kurikul skromnejši, saj vsebuje le štiri poglavja, in sicer cilje, načela, otrok v vrtcu in področja dejavnosti. Ugotovljeno je tudi, da je na Finskem predšolska vzgoja na področju glasbe drugačna od slovenske, saj ciljev, načel, vsebin in glasbenih dejavnosti ni mogoče razdeliti na isti način. Finski kurikul se pri glasbeni vzgoji bolj osredotoča na otrokovo učno okolje, pridobitev kulturnih kompetenc, interakcijo z drugimi otroki in izražanje čustev preko glasbe. Prav tako je poudarek na kulturni raznolikosti in jezikovni ozaveščenosti, področja učenja pa so tista, kjer je glasbena vzgoja v kurikulu najbolj prisotna. Lahko bi rekli, da je glasbena vzgoja v slovenskem prostoru bolj sistematično zasnovana v fazi načrtovanja, izvajanja in vrednotenja posameznih glasbenih dejavnosti. Finski sistem prav tako več pozornosti posveča doživljanju in izražanju doživetij oziroma čustvenemu občutenju glasbenih vsebin.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, predšolska vzgoja, kurikul, glasbena vzgoja
Published: 29.01.2018; Views: 618; Downloads: 117
.pdf Full text (1,38 MB)

4.
Opazovanje in spremljanje glasbenega razvoja - priložnost, da prisluhnemo otroku kot kompetentnemu glasbeniku
Bogdana Borota, 2012, review article

Abstract: Pomembna vloga odraslega v vrtcu je načrtovanje in spremljanje razvoja in učenja otrok. Prav povezava med tema dvema vlogama odraslega prispeva k dvigu ravni kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Praksa spremljanja glasbenega razvoja in učenja še ni sistematično raziskana, zato so v prispevku na teoretični ravni obravnavani in kasneje na primerih pojasnjeni ključni elementi spremljanja zgodnjega glasbenega razvoja otrok. Aplikativnost teorije se kaže tudi v oblikovanih postavkah opazovalnih list, ki bi jih veljalo v praksi preizkušati in razvijati. Nadalje sta nakazani tudi (1) razlika v raznovrstnosti dokumentacijskega gradiva pri opazovanju in spremljanju ter (2) povezava med spremljanjem in nadaljnjim načrtovanjem kurikula na področju glasbe. Namen raziskave, predstavljene v prispevku, pa je ugotoviti stanje na področju opazovanja in spremljanja glasbenega razvoja s posebnim poudarkom na ugotavljanju pogostosti in tehnikah beleženja opazovanj. Rezultati, pridobljeni na vzorcu 810 strokovnih delavcev iz slovenskih vrtcev, kažejo, da se vzgojitelji ocenjujejo kot pomemben dejavnik pri spodbujanju glasbenega razvoja otrok in da v tej vlogi dokumentirajo glasbeni razvoj otrok v vrtcu. Vendar je spremljanje premalo sistematično in pogosto, da bi lahko sklepali na njegovo učinkovitost v povezavi z načrtovanjem procesno-razvojnega modela glasbenega učenja in poučevanja.
Keywords: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, glasbena vzgoja, glasbeni razvoj, glasba
Published: 22.09.2017; Views: 690; Downloads: 114
.pdf Full text (254,25 KB)
This document has many files! More...

5.
Medsebojna povezanost inteligentnosti, glasbenih aktivnosti in družinskega okolja pri devetošolcih
Barbara Kopačin, 2014, original scientific article

Abstract: Inteligentnost postaja vse bolj zaželena človekova lastnost, zato ji znanstveniki z različnih področij posvečajo veliko pozornosti. Nas je zanimala medsebojna povezanost inteligentnosti, glasbenih aktivnosti in družinskega okolja pri devetošolcih. Povezanost smo ugotavljali z razlikami v dosežkih učencev pri merjenju eduktivnih komponent splošnih intelektualnih sposobnosti s standardnimi progresivnimi matricami (SPM). Rezultati raziskave so potrdili, da so inteligentnost, glasbene aktivnosti in družinsko glasbeno okolje medsebojno pomembno povezani. V raziskavi je sodelovalo 177 naključno izbranih devetošolcev iz šestih primorskih osnovnih šol.
Keywords: Ravenove progresivne matrice, inteligentnost, glasbeno družinsko okolje, glasba, glasbena vzgoja, glasbene dejavnosti, družina, formalno glasbeno izobraževanje
Published: 21.09.2017; Views: 431; Downloads: 122
.pdf Full text (107,26 KB)
This document has many files! More...

6.
Plesna vzgoja v luči ljutomerske vrtčevske tradicije
Tjaša Meško, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Plesna vzgoja v luči ljutomerske vrtčevske tradicije je napisano v obliki študije primera. V sklopu teoretičnega dela smo predstavili nekaj ključnih področij, ki se navezujejo na samo mesto Ljutomer. Opisali smo zgodovino kulturnih dogodkov mesta Ljutomer, predstavili kulturo celotne Prlekije, spoznali ljudske plese, noše in otroške igre, podrobneje spoznali Glasbeno šolo Slavka Osterca Ljutomer in njihovo baletno šolo, folklorna društva na območju Prlekije ter izbrskali nekaj značilnosti, praznovanj in obletnic iz ljutomerskega vrtca. Namen diplomskega dela je bil preizkusiti plesne teme v vrtcu, ki smo jih obravnavali v okviru predmeta plesna dramatizacija v vrtcu pri rednih študentih predšolske vzgoje v študijskem letu 2015/16. Cilj naloge pa je bil ugotoviti praktično uporabnost tem ter odziv otrok (vztrajnost otrok, njihova motiviranost in sodelovanje …) in prav tako uresničitev zastavljenih ciljev. Zato smo plesne teme preizkušali z otroki iz 2. starostnega obdobja, starimi 3–5 let, v Vrtcu Ljutomer. V empiričnem delu diplomskega dela pa smo izbrali in zapisali 8 učnih priprav z različnimi plesnimi temami, ki smo jih obravnavali pri predmetu plesna dramatizacija v vrtcu in se hkrati navezujejo na tradicijo mesta Ljutomer. Plesne teme so bile naslednje: labod, razvoj dreves, čebele in medvedi, ples čarovnic, piščanček v jajcu, suha roba, mi se z vlakom peljemo in štorklje. Plesne dejavnosti so bile uspešno zastavljene in izvedene, saj so otroci ob plesih uživali, izražali svoja čustva in spoznali svoje gibalno-plesne sposobnosti.
Keywords: ljudsko izročilo, folklorno društvo, študija primera, Vrtec Ljutomer, plesna vzgoja, baletna šola, Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer
Published: 01.09.2017; Views: 499; Downloads: 76
.pdf Full text (1021,77 KB)

7.
ALTERNATIVNE OBLIKE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA DOMA IN PO SVETU S POVDARKOM NA GLASBENI VZGOJI
Daniel Marinič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vzgojno-izobraževalni sistem, katerega temeljni koncepti izhajajo iz 19. in iz začetkov 20. stoletja, opravlja nalogo posredovanja družbenega znanja mlajšim generacijam. Vendar prihaja v modernem času do nenehnih sprememb in temu dejstvu bi se moral prilagoditi tudi vzgojno-izobraževalni sitem. Šola bi morala otroke poučiti o spremembah v politiki, tehniki, gospodarstvu in odnosih ter jih pripraviti na nove razmere, ki se nahajajo v svetu. V raziskavi bomo opisali današnji šolski sistem in predstavili njegove prednosti in slabosti. Skušali bomo ugotoviti, kje in kako bi lahko ta sistem izboljšali, predstavili bomo pa tudi že obstoječe alternativne oblike vzgoje in izobraževanja, ki skušajo te probleme reševati. Državne šole po svetu in tudi v Sloveniji razvijajo alternativne vzgojno-izobraževalne koncepte, šole prihodnostipa poleg podajanja znanja upoštevajo še umske in duševne razlike ter potrebe otrok. Te smernice že uspešno uvajajo Waldorfska šola, Montessori šola, Rodovna šola,Greenschool, šola Eliza in še druge. V raziskavi bomo posebno pozornost posvetili glasbi v današnjem šolskem sistemu in alternativnim oblikam glasbene vzgoje. Glasba je pomemben element otrokovega razvoja na psihomotoričnem, kognitivnemin afektivnem področju. Zato je nujno, da opišemo in predstavimo prednosti in slabosti ter spremembe v glasbeni vzgoji. V želji po nenehnem izboljševanju vzgojno-izobraževalnega procesa tako v šolah nasploh kot tudi na področju glasbenega pouka so se v preteklosti dogajale številne spremembe, še več pa se jih nakazuje v prihodnosti.
Keywords: glasbena vzgoja, alternativni izobraževalni sistem, šolski sistem, glasba, spremembe v šolstvu
Published: 20.10.2016; Views: 954; Downloads: 154
.pdf Full text (877,85 KB)

8.
Terapevtski vidiki glasbene vzgoje
Albinca Pesek, Branka Čagran, 2010, original scientific article

Abstract: Razpad vrednotnega sistema sodobne družbe zahteva spremembe v vzgojno-izobraževalnem sistemu, kjer vzgoja prevzema pomembno vlogo s prizadevanjem za celostno vzgojo. Pri posamezniku razvija vse človekove potenciale: telesne, čustvene, kognitivne in duhovne. Glasbena vzgoja s svojim terapevtskim poslanstvom pomaga pri oblikovanju harmonične osebnosti in postane mediator pri različnih dejavnostih, kjer nesoglasja ne dovoljujejo uspešnega izvajanja vzgojnoizobraževalnega procesa. Na osnovi empirične raziskave, ki smo jo izvedli z namenom preverjanja učinkov Bachovih cvetnih plesov pri sedem- in osemletnih osnovnošolcih, smemo zaključiti, da ima izvajanje Bachovih cvetnih plesov pozitivne učinke tako z vidika posameznih pozitivnih čustvenih stanj kot razvoja pozitivnega čustvenega stanja v celoti. Je torej pomemben dejavnik osebnostnega razvoja učencev, zato jim povsem upravičeno pripada mesto v našem šolskem prostoru.
Keywords: celostna vzgoja, glasbena vzgoja, Bachovi cvetni plesi, plesno-gibalna terapija, čustveno stanje
Published: 30.12.2015; Views: 769; Downloads: 71
URL Link to full text

9.
Uporaba izbranih motivacijskih sredstev pri pouku glasbene vzgoje na razredni stopnji
Tina Butkovič, Bojan Kovačič, Janja Črčinovič Rozman, 2013, original scientific article

Abstract: V članku so predstavljena nekatera dosedanja spoznanja o motivaciji in njeni povezanosti z uporabo različnih motivacijskih sredstev ter rezultati empirične raziskave, v kateri smo ugotavljali pomembnost motivacije za učitelje glasbene vzgoje. Na podlagi odgovorov iz anketnega vprašalnika, ki ga je rešilo 110 učiteljev iz 12 osnovnih šol v Mariboru in njegovi okolici, smo proučevali pogostost uporabe izbranih motivacijskih sredstev pri glasbeni vzgoji na razredni stopnji. Ugotovljeno je bilo, da med učitelji glede na različna leta delovnih izkušenj in poučevanje v posameznem vzgojno-izobraževalnem obdobju obstaja statistično značilna razlika v pogostosti uporabe motivacijskih sredstev, in sicer v uporabi pantomime, videoposnetkov in izštevank ter igranju na inštrumente. Do statistično značilnih razlik med učitelji glede na vzgojno-izobraževalno obdobje in leta delovnih izkušenj v pripisovanju pomembnosti uporabe motivacije ni prišlo, saj jo večina učiteljev ocenjuje kot zelo pomembno. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da se učitelji izredne pomembnosti motivacije zavedajo, vendar to odločilno ne vpliva, da bi nekatera motivacijska sredstva uporabili pogosteje.
Keywords: motivacija, motivacijska sredstva, glasbeni pouk, glasbena vzgoja, razredna stopnja, osnovne šole
Published: 21.12.2015; Views: 733; Downloads: 61
.pdf Full text (180,45 KB)
This document has many files! More...

10.
Baletne vsebine pri pouku glasbene vzgoje v prvem triletju osnovne šole
Tjaša Stergulec, Bojan Kovačič, Janja Črčinovič Rozman, 2013, review article

Abstract: Prispevek obravnava vključevanje baletnih vsebin v pouk glasbene vzgoje v prvem triletju osnovne šole. Predstavljena so nekatera dosedanja spoznanja o pozitivnem vplivu plesa in klasičnega baleta na otrokov celostni razvoj ter rezultati empirične raziskave, v kateri smo želeli ugotoviti, kako zmorejo preprosto baletno koreografijo izvesti osnovnošolski otroci, stari od 6 do 9 let, v primerjavi z učenci iz baletne šole, ter odnos otrok do klasičnega baleta. V ta namen smo v letu 2011 pripravili dodatne baletne vsebine in jih izvedli z učenci baletnega oddelka Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje ter z učenci 1. in 3. razreda Osnovne šole Franca Rozmana Staneta v Mariboru. Izvedbo baletnih vsebin otrok iz baletne in iz osnovne šole smo primerjali glede na določene ocenjevalne kriterije, odzive učencev na izvedene učne ure pa preverili s kratkim anketnim vprašalnikom. Ugotovljeno je bilo, da otroci klasični balet zmorejo in želijo plesati. Izvedbi baletnih koreografij učencev iz baletne in iz osnovne šole sta bili primerljivi, razen pri kriterijih fizične sposobnosti, koordinacija telesa in prostorska koordinacija, ki jih učenci iz osnovne šole niso v celoti dosegli. Zaradi pozitivnega vpliva baleta na celostni razvoj otrok in pozitivnega odziva otrok nanj je potrebno v pouk glasbe vključiti čim več baletnih vsebin.
Keywords: glasbena vzgoja, učne metode, balet, osnovne šole
Published: 21.12.2015; Views: 817; Downloads: 61
.pdf Full text (679,02 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica