| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
KULTURNA VZGOJA V VRTCIH OBČIN KRŠKO, BREŽICE, SEVNICA
Anita Planinc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Kulturna vzgoja v vrtcih občin Brežice, Krško, Sevnica smo želeli proučiti pojem kulturne vzgoje, koliko so dejavnosti le-te zastopane v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica ter koliko se vrtci ene občine razlikujejo od vrtcev drugih dveh občin. V poglavju Obravnava teme smo najprej predstavili občine Krško, Brežice, Sevnica ter vrtce in kulturne ustanove, delujoče v njih. Opredelili smo pojem kulturno-umetnostne vzgoje in njene cilje. Našteli in podrobno smo opisali področja kulture: bralno kulturo, filmsko, glasbeno in gledališko umetnost, intermedijske umetnosti, kulturno dediščino ter likovno in plesno umetnost. Poleg opredelitve vsakega področja smo opisali primere in uporabo posameznega področja v vzgojno-izobraževalnem procesu. V opisu vsakega področja smo tudi napisali primere povezovanja oz. sodelovanja s kulturnimi ustanovami po Sloveniji, posebej pa smo še napisali primere dejavnosti, ki so se izvajale v kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica. Ob koncu proučevanja kulturne vzgoje smo strnili naše rezultate ter tako ugotovili, da se v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica izvajajo dejavnosti z vseh področij kulturne vzgoje. Le-te so izvajane enakovredno, razen dejavnosti filmske umetnosti, intermedijskih umetnosti ter kulturne dediščine, katere nekateri vrtci ne izvajajo oz. zelo malo. Pri našem proučevanju kulturne vzgoje smo uporabljali deskriptivno in komparativno metodo teoretičnega pedagoškega raziskovanja. Sklicevali smo se na primarne in sekundarne vire.
Keywords: kulturna vzgoja v vrtcu, področja kulture, bralna kultura, filmska umetnost, glasbena umetnost, intermedijske umetnosti, gledališka umetnost, likovna umetnost, plesna umetnost
Published: 05.02.2021; Views: 83; Downloads: 12
.pdf Full text (825,93 KB)

2.
Obravnava in izvedba muzikala v 4. in 5. razredu osnovne šole
Maja Sitar, 2021, master's thesis

Abstract: V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili glasbeno obliko muzikal, danes poznano po celem svetu. Predstavili smo njegove začetke, razvoj ter njegovo vlogo danes. V empiričnem delu smo želeli raziskati, ali učitelji razrednega pouka, ki poučujejo v 4. in 5. razredu, pri pouku glasbene umetnosti obravnavajo in izvajajo glasbeno obliko muzikal. V raziskavi je sodelovalo 100 osnovnošolskih učiteljev 4. in 5. razreda. Podatke smo zbirali v mesecu septembru 2020 s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil ustvarjen v aplikaciji za spletno anketiranje 1ka. Podatke smo statistično obdelali v programu SPSS. S pomočjo tabel smo prikazali dobljene rezultate in jih interpretirali. Odgovore na odprta vprašanja smo kategorizirali, kategorije smo nato tabelarično predstavili. Pri analizi rezultatov smo uporabili naslednje statistične metode: absolutne (f) in odstotne frekvence (f %), ꭓ² preizkus hipoteze in Kullbackov test. Rezultati so pokazali, da je izvedba muzikala odvisna od okolja poučevanja učitelja. Ugotovili smo, da poučevanje, izvedba in število ur, ki jih učitelji namenijo obravnavi in izvedbi muzikala, niso odvisni od starostne skupine učitelja. Raziskava je pokazala, da učitelji na razredni stopnji obravnavajo in izvajajo glasbeno obliko muzikal.
Keywords: glasbena umetnost, muzikal, obravnava in izvedba muzikala, muzikal za otroke, razredna stopnja
Published: 25.01.2021; Views: 162; Downloads: 54
.pdf Full text (2,53 MB)

3.
Uporaba metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti pri učencih z ADHD na razredni stopnji
Urška Veber, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali uporabo metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti pri učencih z ADHD na razredni stopnji. V teoretičnem delu so predstavljene metode in oblike poučevanja skozi vzgojno-izobraževalni proces ter metode poučevanja v sklopu glasbene umetnosti na razredni stopnji. Opredeljen je tudi pojem ADHD, definicija motnje, značilnosti in osebnostne lastnosti otrok z motnjo, vključevanje otroka z ADHD v redno osnovno šolo ter povezava motnje ADHD z glasbo. V empiričnem delu pa smo raziskali, kako pogosto učitelji uporabljajo metode in oblike poučevanja glasbene umetnosti, kadar je v oddelku prisoten učenec z ADHD, kako pogosto učenci z ADHD izražajo lastnosti, ki so značilne za motnjo, ter kako pogost je pojav specifičnih šolskih težav, kot tudi specifičnih težav, povezanih z metodami poučevanja. Pri tem so nas zanimale razlike v odgovorih glede na primarno motnjo, spol in razred učenca. V raziskavi je sodelovalo 95 učiteljev, ki poučujejo ali so poučevali učenca z ADHD glasbeno umetnost na razredni stopnji. Rezultati raziskave so pokazali, da med učenci z ADHD ne obstajajo statistično pomembne razlike v uporabi metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti glede na primarno motnjo, spol in razred. Kljub temu smo ugotovili, da učenci z motnjo hiperaktivnosti pogosteje izražajo proučevane lastnosti, prav tako se pri njih pogosteje pojavljajo specifične šolske, kot tudi specifične težave, povezane z metodami poučevanja glasbene umetnosti. Učitelji ob prisotnosti učenca z motnjo hiperaktivnosti nekatere metode poučevanja glasbene umetnosti uporabljajo pogosteje kot ob prisotnosti učenca z motnjo pozornosti. Primerjava učencev glede na spol je pokazala, da se pri dečkih v primerjavi z deklicami pogosteje pojavljajo specifične šolske težave ter specifične težave, povezane z metodami poučevanja glasbene umetnosti. Primerjava učencev glede na razred je pokazala, da lahko v skoraj enaki meri pri posameznem razredu izpostavimo nekatere izmed specifičnih težav.
Keywords: metode in oblike glasbenega poučevanja, motnja pozornosti in hiperaktivnosti, ADHD, glasbena umetnost, razredna stopnja
Published: 14.09.2020; Views: 274; Downloads: 49
.pdf Full text (2,63 MB)

4.
Glasbene didaktične igre: Analiza didaktičnih gradivih za glasbeno umetnost v osnovni šoli
Neža Justinek, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so predstavljena teoretična izhodišča v povezavi z glasbenimi didaktičnimi igrami. Povzeta so stališča različnih avtorjev in delitev glasbenih didaktičnih iger glede na glasbeno vsebino, namen, dejavnosti in cilje. V osrednjem delu magistrskega dela z metodo komparacije ter analize in sinteze ugotavljamo zastopanost glasbenih didaktičnih iger v gradivih za glasbeno umetnost v posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole. Glasbene didaktične igre so analizirane z vidika ciljev, ki omogočajo razvoj glasbenih sposobnosti, glasbenih spretnosti in glasbenih znanj, z vidika učnih oblik in z vidika pripomočkov, ki so potrebni za izvedbo posameznih glasbenih didaktičnih iger. V sklepnem poglavju so predstavljeni izsledki raziskave, s katero smo ugotovili, da so glasbene didaktične igre v didaktičnih gradivih za glasbeno umetnost v osnovni šoli večinoma zasnovane v obliki skupinske izvedbe. Po številčnosti je za prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje podanih največ glasbenih didaktičnih iger, ki omogočajo razvoj glasbenih sposobnosti in glasbenih spretnosti, za tretje vzgojno-izobraževalno obdobje pa največ glasbenih didaktičnih iger, ki omogočajo razvoj glasbenih znanj. Za izvedbo večine opisanih glasbenih didaktičnih iger ne potrebujemo pripomočkov. V analiziranih didaktičnih gradivih je največ glasbenih didaktičnih iger podanih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole.
Keywords: glasbene didaktične igre, glasbena umetnost, osnovna šola
Published: 11.08.2020; Views: 248; Downloads: 72
.pdf Full text (1,16 MB)

5.
Vključevanje vsebin glasbene umetnosti v pouk tujega jezika v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Anja Špindler, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali vključevanje vsebin glasbene umetnosti v pouk tujega jezika v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Na začetku teoretičnega dela predstavljamo učenje jezika skozi glasbo, v osrednjem delu pa se osredotočamo na medpredmetno povezovanje pouka tujega jezika s poukom glasbene umetnosti v osnovni šoli, kjer predstavljamo različne prednosti takšnega pouka ter vlogo učitelja pri le-tem. V empiričnem delu magistrskega dela smo raziskali, kako pogosto učitelji, ki poučujejo tuji jezik v 1. in/ali 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, vključujejo v pouk tujega jezika vsebine, metode in cilje glasbene umetnosti ter kakšna so njihova stališča do le-tega. Pri tem so nas zanimale razlike v odgovorih glede na vzgojno-izobraževalno obdobje, v katerem učitelji poučujejo, glede na njihovo izobrazbo in glede na morebitno opravljeno glasbeno šolo. V raziskavi je sodelovalo 129 učiteljev. Rezultati so pokazali, da učitelji statistično značilno pogosteje vključujejo vsebine, metode in cilje glasbene umetnosti v 1. VIO OŠ kot v 2. VIO OŠ. Tudi med učitelji razrednega pouka in učitelji tujega jezika so se pokazale statistično značilne razlike glede pogostosti vključevanja nekaterih glasbenih metod (metode petja in metode gibalnega ustvarjanja) in ciljev (samostojno petje pesmi, spremljanje petja z glasbili, gibanje ob glasbi itn.) glasbene umetnosti v pouk tujega jezika ter glede določenih stališč do le-tega. Raziskali smo tudi statistično značilne razlike med učitelji, ki so obiskovali glasbeno šolo, ter učitelji, ki glasbene šole niso obiskovali. Ugotovili smo, da statistično značilne razlike med njimi obstajajo v zelo redkih primerih.
Keywords: glasbena umetnost, tuji jezik, medpredmetne povezave, 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje, osnovna šola
Published: 27.02.2020; Views: 581; Downloads: 262
.pdf Full text (2,47 MB)

6.
Sodobni ples pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole
Kaja Abraham, 2017, master's thesis

Abstract: Sodobni ples je umetnost dvajsetega stoletja, s katero se srečujemo v vsakdanjem življenju in ki postaja nepogrešljiva v življenju mnogih. Namen magistrske naloge je preučiti prepoznavnost sodobnega plesa in odnos do sodobnega plesa pri učencih razredne stopnje (tretjega, četrtega in petega razreda slovenskih osnovnih šol) pri pouku glasbene umetnosti. Magistrsko delo v teoretičnem delu opisuje sodobni ples, njegove začetke in razvoj tako v tujini kot na Slovenskem. Predstavljeni so njegovi začetniki, improvizacija, kako ustvarjamo z ritmom in gibom. Opisan je plesni razvoj otroka in kako pomembne so spodbude in metode za plesni razvoj otroka. Prikazana so tudi slovenska društva in plesni centri, ki so pod svoje okrilje vzeli sodobni ples. Predstavljenih pa je tudi nekaj vaj, s katerimi lahko otroke pripravimo na ples in jih učimo plesati. Empirični del magistrske naloge smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 151 učencev slovenskih osnovnih šol severovzhodne Slovenije. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Na podlagi tega smo ugotovili, da učenci tretjih, četrtih in petih razredov slovenskih osnovnih šol prepoznajo in poznajo sodobni ples. Večina anketirancev je sodobni ples že plesala ali bila na predstavi sodobnega plesa. Rezultati so pokazali, da si anketiranci, ne glede na spol, razred in plesno aktivnost, želijo več vsebin sodobnega plesa pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole. Vendar pa je te vsebine potrebno vključiti v pouk premišljeno in načrtovano.
Keywords: ples, sodobni ples, sodobni ples v Sloveniji, glasbena umetnost, učni načrt
Published: 16.11.2017; Views: 867; Downloads: 72
.pdf Full text (1,76 MB)

7.
Glasbena aktivnost učencev 3. razreda v šoli in zunaj nje
Manja Gobec, 2017, master's thesis

Abstract: Glasba ima na človeka veliko pozitivnih vplivov, še posebej velik vpliv pa ima na otroke in na njihov intelektualni, osebnostni in socialni razvoj. S poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbe razvijajo otroci pozitivne vedenjske vzorce, samopodobo, so učno uspešnejši in imajo boljšo koncentracijo. Vpliv glasbe je večji, če se otrok z glasbo ukvarja aktivno. Namen magistrskega dela je bil preučiti, koliko so učenci 3. razredov glasbeno aktivni v šoli in zunaj nje in kakšne so razlike pri dojemanju glasbe, urah glasbene umetnosti, interesnih glasbenih dejavnostih in pri družinskem okolju med učenci, ki so zunajšolsko glasbeno aktivni in med tistimi, ki niso. V teoretičnem delu je opisana glasba in njeni pozitivni učinki, glasbena umetnost kot pomemben faktor celostnega otrokovega razvoja in dejavnosti pri pouku glasbene umetnosti, predstavili smo tudi interesne dejavnosti in z njimi povezane glasbene interesne dejavnosti. Dotaknili smo se izobraževanja zunaj šole, še posebej smo izpostavili glasbene šole, opisana pa je tudi motivacija, ki je v procesu glasbenega izobraževanja zelo pomembna. Empirični del smo izvedli s pomočjo sedmih tretjih razredov šol občine Šentjur. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, obdelali pa smo jih na nivoju deskriptivne statistike, uporabljen je bil hi kvadrat-preizkus. Rezultati so pokazali, da je učencem glasba pomembna in da imajo predmet glasbena umetnost radi. Ugotovili smo, da se pojavljajo razlike med učenci, ki obiskujejo zunajšolsko glasbeno aktivnost in med tistimi, ki je ne, in sicer v tem, da si učenci, ki se ukvarjajo z glasbo zunaj šole želijo še več ur glasbene umetnosti, pri urah tudi bolj sodelujejo in si želijo tudi več glasbenih aktivnosti pri pouku kot učenci, ki se z glasbo zunaj šole ne ukvarjajo. Prav tako obiskujejo več glasbenih interesnih dejavnosti in si želijo, da bi bilo na šoli ponujenih še več le teh. Ugotovili smo, da obisk glasbene šole staršev ne vpliva na obisk zunajšolskih glasbenih aktivnosti njihovih otrok in, da večinoma tisti učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti počnejo doma s starši nekaj v zvezi z glasbo in da pogosteje obiskujejo glasbene prireditve s starši kot učenci, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo, ne bi pa mogli potrditi, da je tako tudi pri gledanju glasbenih televizijskih oddaj. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti na glasbenem področju razlikujejo od tistih učencev, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo in da se je pomembno zavedati, da je potrebno otroke spodbujati pri njihovem glasbenem izobraževanju, saj jim to pomaga pri njihovem celostnem razvoju.
Keywords: 3. razred, glasba, glasbena umetnost, glasbene interesne dejavnosti, glasbene zunajšolske aktivnosti.
Published: 10.10.2017; Views: 757; Downloads: 140
.pdf Full text (951,81 KB)

8.
Domače naloge pri pouku glasbene umetnosti
Larisa Preglau, 2017, master's thesis

Abstract: Stališča o domačih nalogah pri pouku glasbene umetnosti (v nadaljevanju GUM) so med seboj precej različna. Namen magistrskega dela je bil preučiti prakso domačih nalog pri pouku GUM na razredni stopnji ter ugotoviti, kakšna so stališča učiteljev in učencev o le-tej. Prav tako je bil cilj ugotoviti, ali na stališča učiteljev vplivata delovna doba in razred poučevanja ter ali na stališča učencev vplivata spol in razred, ki ga obiskujejo. Raziskava je razdeljena na dva dela. Prvi del zajema 97 slovenskih učiteljev, drugi del pa 409 koroških učencev. Podatki so pridobljeni z anketnim vprašalnikom za učitelje ter z anketnim vprašalnikom za učence in obdelani s programom SPSS 21.0. Za analizo podatkov je bil uporabljen χ²-preizkus in Kruskal-Wallisov H-preizkus. Največ učiteljev meni, da je domača naloga pri pouku GUM delno pomembna. Rezultati so pokazali, da razred poučevanja nima vpliva na pogostost dajanja domačih nalog pri pouku GUM ter na način motiviranja učencev za opravljanje domačih nalog pri pouku GUM. So pa rezultati pokazali tudi to, da delovna doba vpliva na pogostost dajanja določenih vrst domačih nalog pri pouku GUM. Rezultati drugega dela raziskave so pokazali, da spol vpliva na pogostost in razlog opravljanja, razred pa na pogostost opravljanja ne vpliva, vpliva pa na razlog opravljanja domačih nalog pri pouku GUM. Spol vpliva na ocenjevanje zanimivosti domačih nalog ter na izbiro možnosti najljubše domače naloge pri pouku GUM. Razred ne vpliva na odločanje učencev za prostovoljno nalogo. Učencem se zdijo domače naloge pri pouku GUM pretežno zanimive. Ugotavljamo, da bi bilo dobro, da bi učitelji svojim učencem pogosteje ponudili domačo nalogo pri pouku GUM, pri tem pa izpostavljamo, da ni nujno, da je le-ta vedno obvezna. Treba bi bilo učence preko domače naloge tudi večkrat spodbujati k doživljanju pristnega stika z glasbo v naravi in na različnih glasbenih kulturnih dogodkih. Glasba je pomemben del našega življenja, zato bi bilo dobro, da bi učitelji s pomočjo kakovostnih, raznolikih in učencem zanimivih domačih nalog skrbeli za to, da bi učenci optimalno razvijali svoja glasbena zanimanja in potenciale.
Keywords: domače naloge, glasbena umetnost, razredna stopnja, učitelji, učenci
Published: 28.07.2017; Views: 884; Downloads: 136
.pdf Full text (1,10 MB)

9.
Pomen in vloga učitelja pri poučevanju otrok z disleksijo pri pouku glasbe
Tina Neuvirt, 2017, master's thesis

Abstract: Zadnja leta so učne težave učencev aktualna tematika učiteljev, stroke in staršev. Disleksija je sicer že dobro raziskana, a ker se ta nanaša zlasti na težave z besedili, je raziskav na tovrstnem področju v povezavi s poukom glasbe občutno manj. Namen tega magistrskega dela je bil raziskati in predstaviti značilnosti, ki se pojavljajo pri učencih z disleksijo pri pouku glasbe, in na osnovi tega opredeliti vlogo učiteljev pri poučevanju otrok z disleksijo pri pouku glasbe. V metodološkem delu smo uporabili kvalitativno raziskovalno metodo. V raziskavo je bilo vključenih 14 učiteljev na osnovnih šolah, ki učijo glasbeno umetnost. Z analizo intervjujev je bilo ugotovljeno, da je znanje o disleksiji pomanjkljivo, saj se večini zdi, da nimajo usvojenih ustreznih veščin za delo z učenci z disleksijo. Izobraževanj o disleksiji se udeležijo redki, medtem ko so v času študija pridobili zgolj osnovne informacije o tem. Pred zaposlitvijo so učitelji večinoma skopo seznanjeni z informacijami o disleksiji. Zatorej sta nadvse pomembni lastna angažiranost in želja po znanju, ki jo pokažejo. Učenci z disleksijo imajo med seboj različne težave, zato se prilagoditve učiteljev posledično razlikujejo (nekaterim gre npr. odlično pri branju notne partiture, tako prilagoditve na tem področju ne potrebujejo, preostalim pa to povzroča velike težave in učitelj uporabi primerne prilagoditve). Otroci z disleksijo so načeloma uspešni pri pouku glasbene umetnosti, nekateri na določenih področjih tudi izstopajo (tj. npr. poslušalsko, ustvarjalno področje). Večina učiteljev je že predhodno seznanjena o učencu z disleksijo, o čemer jih praviloma obvestijo specialna ali socialna delavka in drugi učitelji, s katerimi pogosto sodelujejo.
Keywords: učenci z disleksijo, glasbena umetnost, učitelji, prilagoditve, lastna angažiranost, uspešnost
Published: 28.07.2017; Views: 836; Downloads: 120
.pdf Full text (649,64 KB)

10.
Poučevanje glasbene umetnosti z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v četrtem razredu osnovne šole
Rosanda Dovnik, 2017, master's thesis

Abstract: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT) je v zadnjem obdobju postala nepogrešljiva, ne samo v vsakdanjem življenju, ampak tudi v pedagoškem procesu. Učitelju olajša delo pri poučevanju, učence pa dodatno motivira za učenje. S pomočjo IKT lahko popestrimo pouk tudi pri pouku glasbene umetnosti. Namen magistrskega dela je bil preizkusiti IKT pri pouku glasbene umetnosti in preučiti njen vpliv na učenčevo počutje, sodelovanje, motivacijo in samooceno znanja. V teoretičnem delu magistrske naloge je opredeljena informacijsko komunikacijska tehnologija, njena uporaba v izobraževanju, vizija v slovenskih šolah, vzroki za vključevanje IKT v izobraževanje in njen vpliv na spremembe v izobraževalnem procesu. Predstavljene so tudi prednosti in slabosti uporabe IKT v izobraževanju z vidika učitelja, učenca in starša. Natančno smo predstavili predvsem sodobne učne medije, ki smo jih uporabili v praktičnem delu naloge: računalnik, tablični računalnik, interaktivno tablo in e-gradiva. Praktični del smo izvedli s pomočjo dveh četrtih razredov 2. Osnovne šole Slovenska Bistrica. Uporabili smo eksperimentalno metodo z obliko primerjalnega eksperimenta. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so učenci odgovorili po končani izvedbi praktičnega dela. Podatke smo obdelali na nivoju deskriptivne in intervalne statistike. Rezultati so pokazali, da je uporaba IKT pri pouku glasbe smiselna in zanimiva za učence. Ugotovili smo, da IKT poveča motiviranost učencev za delo in zmanjša dolgočasenje pri pouku. Prav tako so rezultati pokazali, da IKT ne vpliva na dosežke učencev in na samooceno znanja. Ugotovili pa smo, da z uporabo IKT povečamo aktivno sodelovanje učencev pri pouku glasbene umetnosti, kar pa dolgoročno lahko vodi do boljših dosežkov in s tem do boljše učne samopodobe in samoocene znanja. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je IKT smiselno vključiti v pouk glasbene umetnosti, vendar premišljeno in načrtovano. Učitelj mora biti vešč uporabe sodobne tehnologije, jo najprej preučiti in preizkusiti sam, šele nato jo lahko smiselno vključi v pouk. Le tako bo učitelj dosegel večjo aktivnost in motiviranost za delo in učenje ter s tem prispeval k boljši zapomnitvi snovi in s tem k boljšim rezultatom.
Keywords: IKT, glasbena umetnost, osnovna šola, motivacija, počutje, sodelovanje
Published: 25.05.2017; Views: 1114; Downloads: 230
.pdf Full text (4,38 MB)

Search done in 0.35 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica