| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Psihološki vidiki pooperativne bolečine
Monika Marinović, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Za razumevanje in učinkovito lajšanje pooperativne bolečine je potrebno razumeti, kakšno vlogo imajo psihološki dejavniki, ki vplivajo na doživljanje bolečine. Glavni cilj pri lajšanju pooperativne bolečine je zmanjšati odmerek zdravila in posledično zmanjšati stranske učinke, a še vedno zagotoviti ustrezen terapevtski učinek. Multidisciplinaren timski pristop je osnova za načrtno in sistematično lajšanje bolečine. Kako se posameznik odziva na pojav bolečine, je odvisno od starosti, okolja, preteklih izkušenj, pričakovanj in domnev. Glasbena terapija lahko prispeva k pomiritvi pacienta in preusmeritvi pozornosti, kar pozitivno vpliva na zmanjšanje krvnega tlaka in frekvence dihanja. V diplomskem delu smo predstavili pooperativno bolečino in mehanizem nastanka bolečine, opisali psihološke faktorje in glasbo kot nefarmakološki način lajšanja pooperativne bolečine. S pregledom domače in tuje literature ter pregledom elektronskih virov smo si odgovorili na postavljeni raziskovalni vprašanji in ugotovili, da so pozornost, anksioznost oz. tesnoba, spomin, določene naučene reakcije in pričakovanja najpomembnejši psihološki faktorji, ki vplivajo na posameznikovo spoprijemanje z bolečino, ter da glasba pomirjajoče in sproščujoče deluje na pacienta, kar pozitivno vpliva na vitalne funkcije.
Keywords: bolečina, pooperativna bolečina, psihologija bolečine, psihološki faktorji bolečine, glasbena terapija, nefarmakološke metode
Published: 26.09.2014; Views: 1400; Downloads: 270
.pdf Full text (188,14 KB)

2.
POVEZANOST GLASBENIH DEJAVNOSTI Z EMOCIALNIM IN SOCIALNIM RAZVOJEM PREDŠOLSKEGA OTROKA
Vesna Hriberšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljam povezanost glasbenih dejavnosti z emocialnim (čustvenim) in socialnim razvojem predšolskega otroka. V teoretičnem delu smo predstavili naslednje: vpliv glasbe na predšolskega otroka, emocialni (čustveni) in socialni razvoj v starostnem obdobju srednjega otroštva. Velika pozornost pa je bila namenjena tudi načrtovanju glasbenih dejavnosti v predšolski vzgoji, ciljem glasbene vzgoje ter področjem glasbenih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu smo raziskali in podrobno razčlenili problem, katere glasbene dejavnosti se v vrtcu največkrat izvajajo. Rezultati raziskave so pokazali, da je to petje, igranje na instrumente ter poslušanje glasbe. Namen raziskave je bil tudi ugotoviti, katere oblike socialnega vedenja in katera čustvena stanja se največkrat pojavljajo pri izvajanju glasbenih dejavnosti. Ugotovili smo katere glasbene zvrsti vzgojiteljice največkrat predvajajo. Vse dobljene rezultate pa smo interpretirali s teoretičnimi postavkami ter tako prišli do ugotovitev, da je glasba močno povezana z otrokovim socialnim in emocialnim (čustvenim) razvojem, saj povečuje pozitivne dražljaje pri predšolskem otroku.
Keywords: Vpliv glasbe, glasbena psihologija, socialni razvoj predšolskega otroka, emocialni razvoj, načrtovanje glasbene vzgoje, cilji glasbene vzgoje, glasbene dejavnosti.
Published: 17.11.2009; Views: 3756; Downloads: 947
.pdf Full text (449,34 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica