| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
INTERNETNO TRŽENJE GLASBE
Milena Hudernik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na pet poglavij. Najprej smo podrobneje opisali internet. Naredili smo zgodovinski pregled in opredelili njegove uporabnike. V nadaljevanju smo internet povezali s trženjem. Navedli smo značilnosti internetnega trženja, ter opisali njegove prednosti in slabosti. Internetno trženje smo v nadaljevanju povezali z glasbeno industrijo. V drugem delu diplomskega dela smo se osredotočili na glasbeno industrijo. Opisali smo, kako je bila skozi čas vedno povezana s tehnološkim razvojem. S pojavom interneta pa je dobila še povsem nove možnosti za trženje glasbe. V zadnjem poglavju diplomskega dela smo opisali, kako je internet vplival na spremembo poslovnih modelov glasbene industrije. Glasbena industrija je morala svoje poslovne modele prilagoditi spletnemu trženju. Vedno več glasbe se je začelo prodajati v digitalni obliki preko spletnih glasbenih trgovin. Diplomsko delo smo zaključili z opisom in medsebojno primerjavo dveh uspešnih spletnih glasbenih trgovin.
Keywords: internet, internetno trženje, glasbena industrija, poslovni modeli, spletne trgovine, iTunes Music Store, Musicload
Published: 08.12.2009; Views: 2245; Downloads: 348
.pdf Full text (1,12 MB)

2.
VPLIV MYSPACE-A NA OBLIKOVANJE NEODVISNE GLASBENE POKRAJINE
Marko Širec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo omreženo družbo kot produkt sprememb na področju informacijskih tehnologij ter novih medijev. Osredotoča se na družbene in medijske mreže, ki skozi virtualizacijo, decentralizacijo in dostopnost ustvarjajo nove pogoje za delovanje glasbene industrije. Od pregleda osnovnih teorij omreženosti se delo usmeri na virtualne skupnosti ter na nova simbolna okolja. Osrednji del naloge je posvečen družbeni spletni strani MySpace. S pomočjo etnografske raziskave, ki smo jo opravili v okviru 20-dnevne evropske turneje mariborske zasedbe Coma Stereo, bomo predstavili vlogo MySpace-a pri delovanju neodvisnih glasbenih skupin in organizatorjev na področju Zahodne, Srednje ter Južne Evrope.
Keywords: MySpace, omreženost, virtualnost, glasbena industrija, novi mediji, medkulturno komuniciranje
Published: 14.09.2009; Views: 10680; Downloads: 129
.pdf Full text (1,75 MB)

3.
IZOBRAŽEVANJE GLASBENIH SKUPIN-GLASBENI MANAGEMENT
Zvezdan Velić, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem obravnaval znanja, ki jih mora glasbena skupina osvojiti za uspešno delovanje na trgu. Ugotovil sem, da pri nas ni institucije, ki bi poučevala glasbenike in bi jim nudila znanje, ki je potrebno za vstop in obstoj na glasbenem trgu. V osrednji temi diplomskega dela sem se posvetil organizaciji izobraževanja glasbenikov za osvojitev tega znanja. Za lažjo predstavo o velikosti glasbene industrije, v kateri se obračajo milijonski zaslužki, sem na začetku predstavill zgodovino glasbene industrije, ki se je začela z izumom fonografa v Ameriki. Sledi opis glavnih akterjev ter največjih korporacij, ki delujejo v glasbenem poslu. Da bi razumeli kakšno znanje mora imeti glasbenik, ki si želi ustvariti glasbeno kariero, moramo poznati širino celotne glasbene industrije in njene dejavnosti. Predstavil sem strukturo glasbenih založb ter opisal dejavnosti posameznih oddelkov znotraj nje. Prav tako je bilo neizogibno potrebno opisati delo najpomembnejših akterjev v glasbenem poslu, kot so managerji, producenti, proizvajalci fonogramov in drugi. Posebno pozornost sem namenil poglavju v katerem sem predstavil organiziranje izobraževanja glasbenikov. Za najbolj smotrno organizacijsko obliko tovrstnega izobraževanja sem izbral seminar. V nadaljevanju sem opisal organizacijo seminarja za izobraževanje glasbenih skupin. Primer organizacije seminarja sem predstavil po posameznih dejavnostih, ki jih zajema kurikulum in jih je potrebno opraviti z izvajanjem funkcij managementa. Glasbena skupina je pravzaprav podjetje, ki mora razviti svojo blagovno znamko po kateri bo prepoznavna in cenjena. V smislu podjetniškega duha sem predstavil kratek poslovni načrt, ki ga je zasnovala glasbena agencija za skupino The Swingers. Tak poslovni načrt bi moral biti osnovni gradnik za resen pristop glasbene skupine k utiranju poti na začetku kariere. Predstavil sem tudi vse bolj pereč problem zavarovanje, uveljavljanje ter zlorabo avtorskih pravic. Na koncu diplomskega dela sem povzel stanje na glasbenem trgu pri nas, ki sem ga zaznal. Izpostavil sem glavne težave glasbenikov pri vstopu na glasbeni trg, predvsem v pomanjkanju njihovega poslovnega izobraževanja. Pri proučevanju glasbenega managementa sem za izboljšanje stanja oz. rešitev nekaterih težav predlagal konkretne predloge, ki sem jih podal na samem zaključku tega dela.
Keywords: glasbena industrija, glasbena založba, izobraževanje glasbenih skupin, poslovni načrt, avtorska pravica.
Published: 02.12.2009; Views: 3211; Downloads: 328
.pdf Full text (1,12 MB)

4.
ANALIZA TRŽNIH POTI NOSILCEV ZVOKA
Alenka Kolman, master's thesis

Abstract: Glasba nas danes spremlja na vsakem koraku in skorajda ves dan – zjutraj med pripravo na odhod v službo oziroma šolo, na poti v službo, na delovnem mestu, v restavraciji, med nakupovanjem, med športnimi aktivnostmi, na družabnih dogodkih … Prisotna je na vseh ravneh družbenega življenja. Prisotnost glasbe kjerkoli in kadarkoli je omogočil tehnološki razvoj, ki je sicer poslušalcem precej olajšal dostop do glasbe, na drugi strani pa glasbeni industriji prinesel precejšnje izgube. Danes si lahko poslušalec najnovejši glasbeni hit v nekaj trenutkih prenese na svoj predvajalnik (mobilni telefon, mp3, mp4, računalnik …) in si ga predvaja kjerkoli, kadarkoli in kolikokrat želi. Ni mu več potrebno kupiti nosilca zvoka, katerega prodaja pa za glasbeno industrijo predstavlja pomemben in skorajda edini vir prihodkov. Posvetila sem se raziskavi prodaje glasbe po posameznih obdobjih od leta 1980 do danes ter prodaji po posameznih nosilcih zvoka. Glasbena industrija je prve vidnejše dobičke dosegla s prodajo kaset – leta 1981 je svetovna prodaja nosilcev zvoka znašala že 12 milijard ameriških dolarjev. Po tem letu pa je prodaja kaset pričela upadati. Glavni vzrok za padec prodaje naj bi bila (po besedah glasbenih založnikov) prodaja praznih nosilcev zvoka – kaset, ki je omogočila presnemavanje glasbe kar doma. Ponovno porast prodaje glasbe je prinesel razvoj laserske zgoščenke in leta 1992 je znašala prodaja nosilcev zvoka že 28.893 milijonov ameriških dolarjev. Višek je svetovna glasbena industrija dosegla leta 1996, ko je bilo prodanih 3.526,9 milijonov nosilcev zvoka. Po letu 1996 pa glasbena industrija beleži vedno večje padce prodaje nosilcev zvoka. Največji vpliv na padec prodaje nosilcev zvoka je prav gotovo imel pojav interneta na katerega se glasbena industrija ni pravočasno odzvala. Glasbena dela so si uporabniki kar nekaj let prosto izmenjavali, glasbena industrija pa je le ogorčeno opozarjala na pojav piratstva oziroma nelegalne izmenjave, za svojo zaščito pa naredila bore malo. Danes sicer svetovna glasbena industrija beleži visoko porast internetne prodaje glasbe in mobilnih melodij, vendar so izgube še vedno precejšnje. Velikanske izgube je poskušala glasbena industrija vsaj delno pokriti z uvedbo pravne zaščite glasbenikov in založnikov. Po vsem svetu so se ustanovile organizacije, ki ščitijo avtorske pravice glasbenikov (avtorjev in izvajalcev glasbe) ter interese založnikov. Dosegli so zbiranje finančnih sredstev od uporabnikov glasbe (radijske in TV postaje, organizatorji koncertov in drugih prireditev, trgovski centri, lokali …), ki jih namenjajo avtorjem, izvajalcem in založnikom. V Sloveniji ščitita te pravice SAZAS in IPF.
Keywords: glasba, glasbena industrija, internetna prodaja glasbe, prodaja mobilnih melodij, avtorske pravice, glasbena založba
Published: 02.04.2012; Views: 1899; Downloads: 155
.pdf Full text (1,49 MB)

5.
PROGRAMSKA OPREMA ZA GLASBENO PRODUKCIJO TER NEKATERI SODOBNI NAČINI ZA OBJAVO IN PRODAJO GLASBENIH DEL
Domen Repnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Digitalna revolucija se je zgodila tudi v glasbeni industriji in glasbeni produkciji. Spremenili so se načini ustvarjanja glasbe, ki jo lahko danes kreiramo že na vsakem osebnem računalniku. Prav tako se je spremenilo delovanje glasbene industrije in struktura njenih udeležencev. Spremenili so se tudi kanali distribuiranja glasbe, saj lahko, s pomočjo interneta, glasba dandanes doseže poslušalce na drugi strani sveta v samo nekaj sekundah. Pričujoče diplomsko delo se ukvarja s sodobno glasbeno industrijo, z njenimi spremembami in novimi distribucijskimi kanali za glasbo. Skozi njen potek je obdelana tematika programske opreme za produciranje glasbe, na koncu pa sta opisana in primerjana dva zelo popularna programa: Propellerheads Reason 5 in FL Studio 10. Diplomsko delo se zaključi z izborom enega izmed navedenih, in sicer tistega, za katerega mislimo, da je dovolj kakovosten za ustvarjanje uspešnih glasbenih del.
Keywords: Glasbena industrija, distribucija glasbe, digitalna glasba, internet, iTunes, Bandcamp, Myspace, Last.fm, ASIO, VST, MIDI, sekvencer, vzorčnik, DAW, Propellerheads Reason 5, FL Studio 10, aranžiranje, miksanje, mastering, MP3.
Published: 17.08.2012; Views: 1571; Downloads: 126
.pdf Full text (1,28 MB)

6.
AVTORSKE PRAVICE NA PODROČJU DISTRIBUCIJE GLASBE TER RAZSEŽNOSTI SPORAZUMA ACTA
Manuela Horvat, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Digitalizacija in množična uporaba interneta sta močno vplivali tudi na glasbeno industrijo, saj je z njuno pomočjo nelegalna distribucija glasbe postala še bolj razširjena. Problem so zakonodajalci po vsem svetu poskušali omejiti s sprejetjem novih zakonodaj, med drugim tudi s spornim sporazumom ACTA. Ta naloga v začetku opredeli glasbeno industrijo, predstavi probleme s katerimi se srečuje avtorska zakonodaja na področju spleta, ter podrobneje opiše spletno piratstvo, ki je v glasbeni industriji zelo pogosto. V nadaljevanju definira avtorsko delo in predstavi pravno varstvo avtorskih pravic s področja glasbe v Sloveniji, ter sporazum ACTA, ki ga podrobneje analizira na mestih, ki so sporna. Naloga se sklene s predstavitvijo poslovnih modelov s katerimi posamezne produkcijske hiše in ponudniki glasbenih storitev poskušajo zaobiti kršenje avtorskih pravic s področja glasbe.
Keywords: Avtorska pravica, glasbena industrija, piratstvo, sporazum ACTA
Published: 15.04.2013; Views: 2235; Downloads: 202
.pdf Full text (1,11 MB)

7.
KOMPETENCE ZAPOSLENIH V GLASBENIH ZALOŽBAH V SLOVENIJI
Črtomir Potočnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Glasbena industrija predstavlja eno najbolj negotovih in kompetitivnih tržišč. Uspeh je nagrada za najbolj inovativne, delavne in pragmatične posameznike ter organizacije. Trg je kompleksno sestavljen iz prepleta več različnih glasbenih industrij, ki so medsebojno soodvisne, a vendar tako raznolike, da govorimo o ločenih entitetah. V diplomskem delu je predstavljenih nekaj najpomembnejših glasbenih industrij, kot so: proizvajalci fonogramov, založništvo in deloma industrija žive glasbe. Prav slednja predstavlja najpomembnejši vir prihodka sodobnih glasbenikov, zato smo izbrali dva izmed ključnih poklicev, ki omogočajo realizacijo koncertov - organizatorja koncertov in koncertne promocije ter agenta za booking - in zanju izdelali kompetenčni model. S tem smo želeli v organizacijskem smislu spodbuditi razvoj slovenske glasbene industrije, ki zaradi majhnosti in zaprtosti ne dosega standardov mednarodnega trga. Za oblikovanje kompetenčnih modelov smo uporabili kvalitativne metode raziskovanja, kot poglavitno orodje pa smo izbrali intervju.
Keywords: glasbena industrija, agent za booking, organizator koncertov in koncertne promocije, proizvajalci fonogramov, kompetence
Published: 10.12.2013; Views: 820; Downloads: 89
.pdf Full text (4,06 MB)

8.
(NE)UČINKOVITOST PODALJŠANJA PRAVIC GLASBENIH IZVAJALCEV
Teja Letonja, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Trajanje pravic glasbenih izvajalcev je na ravni EU harmonizirano, kar pomeni, da je v tem aspektu avtonomija držav članic EU omejena. Diplomsko delo obravnava Direktivo 2011/77/EU, ki podaljšuje trajanje varstva pravic izvajalcev na fonogramih s 50 na 70 let, pri čemer analizira vprašanje učinkovitosti takšnega podaljšanja pravic. Diplomsko delo izpostavlja, da je v zvezi s tem treba po eni strani najti ravnovesje med podeljevanjem pravic posameznikom in javnim interesom, po drugi strani pa je treba izpostaviti razmejitev med pravnim položajem in praktičnim uresničevanjem pravic glasbenih izvajalcev ter proizvajalcev fonogramov. Problematika, ki izhaja iz tega, je v praksi obsežna, vendar ji pravo posveča premalo pozornosti ali pa sprejema ukrepe, ki so glede na naravo glasbene industrije in vpliv tehnološkega napredka nanjo prepočasni ali premalo učinkoviti. Kljub alternativnim možnostim glasbenih izvajalcev za ohranjanje svojih pravic in novim klavzulam za izboljšanje njihovega pravnega položaja ima pravo tako na mednarodni ravni, ravni EU ter nacionalni ravni vrsto pravnih možnosti, s katerimi bi se lahko stanje v okviru obravnavane tematike izboljšalo.
Keywords: sorodne pravice, glasbeni izvajalci, proizvajalci fonogramov, Direktiva 2011/77/EU, podaljšanje pravic, glasbena industrija
Published: 05.08.2014; Views: 656; Downloads: 48
.pdf Full text (680,18 KB)

9.
»Marketinška naravnanost med slovenskimi glasbeniki«
Mario Čižić, 2018, master's thesis

Abstract: Glasba že od nekdaj predstavlja velik del našega vsakdana, saj jo uživamo zavestno kot tudi podzavestno. Magistrsko delo v prvem in drugem delu opisuje marketinško naravnanost kot enega temeljnih konceptov marketinga in strukturo ter delovanje glasbene industrije. Kot vsaka druga panoga je v preteklosti tudi glasbena industrija doživela velike transformacije, ki so bile v veliki večini posledica globalizacije in bliskovitega tehnološkega razvoja. V Sloveniji glasbeno industrijo zaradi njenih specifik (predvsem majhnosti) težko primerjamo z največjimi svetovnimi trgi, a kljub temu lahko potegnemo vzporednice z vsaj elementarnimi strukturnimi zasnovami in procesi. Marketinška naravnanost je v razvitejših in večjih glasbenih trgih močno prisotna, mi pa smo problem omejili na področje Slovenije, saj nas zanima stopnja marketinške naravnanosti slovenskih glasbenikov. Podatke smo znotraj raziskave pridobivali s pomočjo anketnega vprašalnika, in sicer smo nagovarjali slovenske glasbenike, tako solo izvajalce, kot tudi glasbene skupine. Stopnjo marketinške naravnanosti smo merili s pomočjo prirejene Narver-Slaterjeve lestvice, kjer smo od treh podkonstruktov (naravnanost na odjemalce, naravnanost na konkurente in medfunkcijska povezanost) uporabili dva, in sicer naravnanost na odjemalce (poslušalce) in naravnanost na konkurente. Zbrane podatke smo statistično obdelali in prišli do zanimivih ugotovitev, namreč od štirih hipotez, smo dve potrdili in dve ovrgli. Ugotovili smo, da ima naravnanost na poslušalce pri slovenskih glasbenikih večjo težo kot naravnanost na konkurente. Ko govorimo o splošni marketinški naravnanosti lahko ugotovimo, da so najbolj marketinško naravnani glasbeniki, ki izvajajo narodnozabavno glasbo, sledijo jim pop izvajalci in izvajalci elektronske glasbe, najmanj marketinško naravnani pa so rock glasbeniki. Pri primerjavi solo izvajalcev in glasbenih skupin ni bilo izmerjenih razlik v stopnji marketinške naravnanosti, prav tako pa tudi na podlagi dobljenih rezultatov ne moremo govoriti o pozitivnem vplivu marketinške naravnanosti glasbenikov na njihovo uspešnost. Koncept marketinške naravnanosti je v Sloveniji na področju glasbene industrije relativno neraziskan, zato izsledki naše raziskave predstavljajo dobre temelje za nadaljnje raziskave. Vsak dan lahko spremljamo aktivnosti slovenskih glasbenikov, ki so povezane z marketingom, saj se tudi oni zavedajo, da na konkurenčnem trgu marketinška naravnanost predstavlja eno večjih dolgoročnih prednosti. Predvidevamo, da bo tudi v prihodnje opaziti rast stopnje marketinške naravnanosti, saj je to trend, ki prihaja k nam z razvitejših trgov z določenim časovnim zamikom.
Keywords: Marketinška naravnanost, glasbeniki, slovenska glasbena industrija, naravnanost na poslušalce, naravnanost na konkurente, marketing, marketinške aktivnosti v glasbeni industriji, marketinška naravnanost kot konkurenčna prednost.
Published: 17.01.2019; Views: 327; Downloads: 30
.pdf Full text (3,17 MB)

10.
Boj proti digitalnemu piratstvu na področju glasbene industrije
Benjamin Lazar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Dejstvo je, da je glasba na takšen ali drugačen način del našega vsakdana. Internet in z njim selitev glasbe v oblak pa lahko vodita do uporabe piratskih kopij. K temu nedvomno veliko prispevajo tudi organi pregona, ki z aktivnostjo oz. pasivnostjo omogočajo tovrstno pretakanje glasbe. Tovrstna sklepanja so nas spodbudila k raziskovanju, kaj dejansko vodi k dejavnikom vpliva na področju uporabe piratskih kopij v glasbeni industriji. Glede na to, da je na slovenskem področju malo znanstvene literature s področja poznavanja in rabe piratskih kopij v glasbeni industriji, smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo med posamezniki, ki jih obravnavana tematika zanima, oz. posamezniki, ki so vpeti v področje glasbene industrije (N = 84). Anketni vprašalnik smo razposlali preko Facebooka, vsak pa je imel možnost, da posreduje anketo naprej. Na podlagi rezultatov smo potrdili vseh šest postavljenih hipotez. Prišli smo do ugotovitev, da se tisti, ki bolje poznajo področje avtorskih pravic, bolj pogosto odločijo za nakup glasbenih izdelkov. Anketiranci, ki bolj pogosto kupijo glasbeni izdelek, pa se bolje zavedajo posledic uporabe piratskih kopij v glasbeni industriji. Ugotovili smo tudi, da anketiranci, ki pogosto prenašajo nezakonito glasbo s spleta, manj pogosto kupujejo glasbene izdelke v fizični obliki. Nasploh pa ugotavljamo, da so v Sloveniji piratske kopije tako rekoč dostopne vsakomur, ki ima dostop do interneta. Ugotovitve tega diplomskega dela so pomembne za odločevalce, ki bodo krojili usodo glasbenih izdelkov v digitalni obliki. Gre za tematiko, ki ji bo treba v prihodnosti posvetiti več pozornosti, tako s strokovnega kot tudi z znanstvenega vidika.
Keywords: diplomske naloge, digitalno piratstvo, glasbena industrija, avtorske pravice, pretakanje
Published: 27.06.2019; Views: 207; Downloads: 41
.pdf Full text (532,13 KB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica