Search the digital library catalog

Abstract: Dejstvo je, da je glasba na takšen ali drugačen način del našega vsakdana. Internet in z njim selitev glasbe v oblak pa lahko vodita do uporabe piratskih kopij. K temu nedvomno veliko prispevajo tudi organi pregona, ki z aktivnostjo oz. pasivnostjo omogočajo tovrstno pretakanje glasbe. Tovrstna sklepanja so nas spodbudila k raziskovanju, kaj dejansko vodi k dejavnikom vpliva na področju uporabe piratskih kopij v glasbeni industriji. Glede na to, da je na slovenskem področju malo znanstvene literature s področja poznavanja in rabe piratskih kopij v glasbeni industriji, smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo med posamezniki, ki jih obravnavana tematika zanima, oz. posamezniki, ki so vpeti v področje glasbene industrije (N = 84). Anketni vprašalnik smo razposlali preko Facebooka, vsak pa je imel možnost, da posreduje anketo naprej. Na podlagi rezultatov smo potrdili vseh šest postavljenih hipotez. Prišli smo do ugotovitev, da se tisti, ki bolje poznajo področje avtorskih pravic, bolj pogosto odločijo za nakup glasbenih izdelkov. Anketiranci, ki bolj pogosto kupijo glasbeni izdelek, pa se bolje zavedajo posledic uporabe piratskih kopij v glasbeni industriji. Ugotovili smo tudi, da anketiranci, ki pogosto prenašajo nezakonito glasbo s spleta, manj pogosto kupujejo glasbene izdelke v fizični obliki. Nasploh pa ugotavljamo, da so v Sloveniji piratske kopije tako rekoč dostopne vsakomur, ki ima dostop do interneta. Ugotovitve tega diplomskega dela so pomembne za odločevalce, ki bodo krojili usodo glasbenih izdelkov v digitalni obliki. Gre za tematiko, ki ji bo treba v prihodnosti posvetiti več pozornosti, tako s strokovnega kot tudi z znanstvenega vidika.
Keywords: diplomske naloge, digitalno piratstvo, glasbena industrija, avtorske pravice, pretakanje
Published in DKUM: 27.06.2019; Views: 1257; Downloads: 129
Full text (532,13 KB)

Abstract: Trajanje pravic glasbenih izvajalcev je na ravni EU harmonizirano, kar pomeni, da je v tem aspektu avtonomija držav članic EU omejena. Diplomsko delo obravnava Direktivo 2011/77/EU, ki podaljšuje trajanje varstva pravic izvajalcev na fonogramih s 50 na 70 let, pri čemer analizira vprašanje učinkovitosti takšnega podaljšanja pravic. Diplomsko delo izpostavlja, da je v zvezi s tem treba po eni strani najti ravnovesje med podeljevanjem pravic posameznikom in javnim interesom, po drugi strani pa je treba izpostaviti razmejitev med pravnim položajem in praktičnim uresničevanjem pravic glasbenih izvajalcev ter proizvajalcev fonogramov. Problematika, ki izhaja iz tega, je v praksi obsežna, vendar ji pravo posveča premalo pozornosti ali pa sprejema ukrepe, ki so glede na naravo glasbene industrije in vpliv tehnološkega napredka nanjo prepočasni ali premalo učinkoviti. Kljub alternativnim možnostim glasbenih izvajalcev za ohranjanje svojih pravic in novim klavzulam za izboljšanje njihovega pravnega položaja ima pravo tako na mednarodni ravni, ravni EU ter nacionalni ravni vrsto pravnih možnosti, s katerimi bi se lahko stanje v okviru obravnavane tematike izboljšalo.
Keywords: sorodne pravice, glasbeni izvajalci, proizvajalci fonogramov, Direktiva 2011/77/EU, podaljšanje pravic, glasbena industrija
Published in DKUM: 05.08.2014; Views: 1306; Downloads: 106
Full text (680,18 KB)

Abstract: Digitalizacija in množična uporaba interneta sta močno vplivali tudi na glasbeno industrijo, saj je z njuno pomočjo nelegalna distribucija glasbe postala še bolj razširjena. Problem so zakonodajalci po vsem svetu poskušali omejiti s sprejetjem novih zakonodaj, med drugim tudi s spornim sporazumom ACTA. Ta naloga v začetku opredeli glasbeno industrijo, predstavi probleme s katerimi se srečuje avtorska zakonodaja na področju spleta, ter podrobneje opiše spletno piratstvo, ki je v glasbeni industriji zelo pogosto. V nadaljevanju definira avtorsko delo in predstavi pravno varstvo avtorskih pravic s področja glasbe v Sloveniji, ter sporazum ACTA, ki ga podrobneje analizira na mestih, ki so sporna. Naloga se sklene s predstavitvijo poslovnih modelov s katerimi posamezne produkcijske hiše in ponudniki glasbenih storitev poskušajo zaobiti kršenje avtorskih pravic s področja glasbe.
Keywords: Avtorska pravica, glasbena industrija, piratstvo, sporazum ACTA
Published in DKUM: 15.04.2013; Views: 3101; Downloads: 276
Full text (1,11 MB)

Abstract: Glasba nas danes spremlja na vsakem koraku in skorajda ves dan – zjutraj med pripravo na odhod v službo oziroma šolo, na poti v službo, na delovnem mestu, v restavraciji, med nakupovanjem, med športnimi aktivnostmi, na družabnih dogodkih … Prisotna je na vseh ravneh družbenega življenja. Prisotnost glasbe kjerkoli in kadarkoli je omogočil tehnološki razvoj, ki je sicer poslušalcem precej olajšal dostop do glasbe, na drugi strani pa glasbeni industriji prinesel precejšnje izgube. Danes si lahko poslušalec najnovejši glasbeni hit v nekaj trenutkih prenese na svoj predvajalnik (mobilni telefon, mp3, mp4, računalnik …) in si ga predvaja kjerkoli, kadarkoli in kolikokrat želi. Ni mu več potrebno kupiti nosilca zvoka, katerega prodaja pa za glasbeno industrijo predstavlja pomemben in skorajda edini vir prihodkov. Posvetila sem se raziskavi prodaje glasbe po posameznih obdobjih od leta 1980 do danes ter prodaji po posameznih nosilcih zvoka. Glasbena industrija je prve vidnejše dobičke dosegla s prodajo kaset – leta 1981 je svetovna prodaja nosilcev zvoka znašala že 12 milijard ameriških dolarjev. Po tem letu pa je prodaja kaset pričela upadati. Glavni vzrok za padec prodaje naj bi bila (po besedah glasbenih založnikov) prodaja praznih nosilcev zvoka – kaset, ki je omogočila presnemavanje glasbe kar doma. Ponovno porast prodaje glasbe je prinesel razvoj laserske zgoščenke in leta 1992 je znašala prodaja nosilcev zvoka že 28.893 milijonov ameriških dolarjev. Višek je svetovna glasbena industrija dosegla leta 1996, ko je bilo prodanih 3.526,9 milijonov nosilcev zvoka. Po letu 1996 pa glasbena industrija beleži vedno večje padce prodaje nosilcev zvoka. Največji vpliv na padec prodaje nosilcev zvoka je prav gotovo imel pojav interneta na katerega se glasbena industrija ni pravočasno odzvala. Glasbena dela so si uporabniki kar nekaj let prosto izmenjavali, glasbena industrija pa je le ogorčeno opozarjala na pojav piratstva oziroma nelegalne izmenjave, za svojo zaščito pa naredila bore malo. Danes sicer svetovna glasbena industrija beleži visoko porast internetne prodaje glasbe in mobilnih melodij, vendar so izgube še vedno precejšnje. Velikanske izgube je poskušala glasbena industrija vsaj delno pokriti z uvedbo pravne zaščite glasbenikov in založnikov. Po vsem svetu so se ustanovile organizacije, ki ščitijo avtorske pravice glasbenikov (avtorjev in izvajalcev glasbe) ter interese založnikov. Dosegli so zbiranje finančnih sredstev od uporabnikov glasbe (radijske in TV postaje, organizatorji koncertov in drugih prireditev, trgovski centri, lokali …), ki jih namenjajo avtorjem, izvajalcem in založnikom. V Sloveniji ščitita te pravice SAZAS in IPF.
Keywords: glasba, glasbena industrija, internetna prodaja glasbe, prodaja mobilnih melodij, avtorske pravice, glasbena založba
Published in DKUM: 02.04.2012; Views: 2643; Downloads: 222
Full text (1,49 MB)

Abstract: V diplomskem delu sem obravnaval znanja, ki jih mora glasbena skupina osvojiti za uspešno delovanje na trgu. Ugotovil sem, da pri nas ni institucije, ki bi poučevala glasbenike in bi jim nudila znanje, ki je potrebno za vstop in obstoj na glasbenem trgu. V osrednji temi diplomskega dela sem se posvetil organizaciji izobraževanja glasbenikov za osvojitev tega znanja. Za lažjo predstavo o velikosti glasbene industrije, v kateri se obračajo milijonski zaslužki, sem na začetku predstavill zgodovino glasbene industrije, ki se je začela z izumom fonografa v Ameriki. Sledi opis glavnih akterjev ter največjih korporacij, ki delujejo v glasbenem poslu. Da bi razumeli kakšno znanje mora imeti glasbenik, ki si želi ustvariti glasbeno kariero, moramo poznati širino celotne glasbene industrije in njene dejavnosti. Predstavil sem strukturo glasbenih založb ter opisal dejavnosti posameznih oddelkov znotraj nje. Prav tako je bilo neizogibno potrebno opisati delo najpomembnejših akterjev v glasbenem poslu, kot so managerji, producenti, proizvajalci fonogramov in drugi. Posebno pozornost sem namenil poglavju v katerem sem predstavil organiziranje izobraževanja glasbenikov. Za najbolj smotrno organizacijsko obliko tovrstnega izobraževanja sem izbral seminar. V nadaljevanju sem opisal organizacijo seminarja za izobraževanje glasbenih skupin. Primer organizacije seminarja sem predstavil po posameznih dejavnostih, ki jih zajema kurikulum in jih je potrebno opraviti z izvajanjem funkcij managementa. Glasbena skupina je pravzaprav podjetje, ki mora razviti svojo blagovno znamko po kateri bo prepoznavna in cenjena. V smislu podjetniškega duha sem predstavil kratek poslovni načrt, ki ga je zasnovala glasbena agencija za skupino The Swingers. Tak poslovni načrt bi moral biti osnovni gradnik za resen pristop glasbene skupine k utiranju poti na začetku kariere. Predstavil sem tudi vse bolj pereč problem zavarovanje, uveljavljanje ter zlorabo avtorskih pravic. Na koncu diplomskega dela sem povzel stanje na glasbenem trgu pri nas, ki sem ga zaznal. Izpostavil sem glavne težave glasbenikov pri vstopu na glasbeni trg, predvsem v pomanjkanju njihovega poslovnega izobraževanja. Pri proučevanju glasbenega managementa sem za izboljšanje stanja oz. rešitev nekaterih težav predlagal konkretne predloge, ki sem jih podal na samem zaključku tega dela.
Keywords: glasbena industrija, glasbena založba, izobraževanje glasbenih skupin, poslovni načrt, avtorska pravica.
Published in DKUM: 02.12.2009; Views: 4235; Downloads: 411
Full text (1,12 MB)