1. Vloga klavirja pri poučevanju glasbe v osnovni šoli: perspektiva učitelja : magistrsko deloBrina Dumančić Grm, 2025, master's thesis Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na vlogo klavirja pri pouku glasbe v osnovni šoli. Sestavljena je iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del sem razdelila na pet poglavij, kjer sem preučevala: klavir in njegovo zgodovino, vlogo učitelja glasbe v osnovni šoli, sam predmet glasbene umetnosti v osnovni šoli, glasbeno improvizacijo in izzive učiteljev pri uporabi klavirja. Praktični del je razdeljen na štiri poglavja. V prvem sem analizirala učni načrt za glasbeno umetnost, v drugem pa uporabo klavirja v tujih kurikulih. V tretjem, praktičnem poglavju sem izvedla pet intervjujev z učiteljicami, zadnje poglavje pa je vsebovalo analizo skladb iz interaktivnega gradiva IzziRokus.
Keywords: klavir, glasbena vzgoja, glasbeno izobraževanje, osnovna šola, učitelji glasbe, glasbena improvizacija
Published in DKUM: 29.09.2025; Views: 0; Downloads: 8
 Full text (9,18 MB) |
2. Povezava glasbene izobrazbe učiteljev v osnovni šoli in uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku glasbene umetnostiMateja Blatnik, Barbara Kopačin, 2022, original scientific article Abstract: Učitelji glasbene umetnosti v osnovni šoli pri poučevanju večinoma uporabljajo tudi informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (v nadaljevanju IKT), saj nam ta omogoča delovanje funkcij zvoka, videa, prenašanja podatkov in brskanja po svetovnem spletu, kar služi kot pripomoček pri izvajanju določenih glasbenih dejavnosti. Zanimalo nas je, koliko si razredni učitelji pri poučevanju glasbene umetnosti pomagajo z uporabo IKT ter ali obstaja povezava med glasbeno izobrazbo razrednih učiteljev (formalno glasbeno izobraževanje, pevski zbor, plesne dejavnosti) in uporabo IKT pri pouku glasbene umetnosti. Ugotovili smo, da je uporaba IKT med poukom glasbene umetnosti pogojena s predhodno glasbeno izobrazbo učiteljev.
Keywords: glasbena šola, plesne dejavnosti, pevski zbor, glasbena umetnost, informacijsko-komunikacijska tehnologija
Published in DKUM: 24.07.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (715,19 KB)
This document has many files! More... |
3. Glasbena šola v historičnem jedru Ptuja : magistrsko deloKaja Maroh, 2024, master's thesis Abstract: Tema magistrskega dela naslavlja realne potrebe po novih prostorih glasbene šole na Ptuju. V teoretskem in projektnem delu je predstavljen predlog urbane regeneracije v historičnem jedru Ptuja, ki obsega prenovo obstoječe stavbe glasbene šole na Dravski ulici 11 in zasnovo stavbe nove glasbene šole s koncertno dvorano na nepozidanem zemljišču v neposredni bližini ob Dravi.
Prostorski in programski intervenciji sta zasnovani s pomočjo strateških oblikovalskih pristopov. Zasnova sloni na ideji vzpostavitve glasbenega središča. S prenovo obstoječa stavba glasbene šole dobi nov mestotvorni program (kavarna, glasbeni hostel, notni center) ter deluje kot komplementarni del nove sodobno zasnovane glasbene šole, ki odgovarja prostorskim in programskim potrebam ustanove ter zapolni morfološko vrzel na robu historičnega jedra mesta.
Keywords: Ptuj, historično jedro, hostel, glasbena šola, urbana regeneracija
Published in DKUM: 25.09.2024; Views: 0; Downloads: 140
Full text (38,01 MB) |
4. Medpredmetnost in jezik v razredu pri pouku angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloMinca Marovt, 2024, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole (nadalje 1. VIO OŠ) z učnimi predmeti šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na opredelitev medpredmetnega povezovanja, spoznavanje ravni in stopenj medpredmetnega povezovanja, nekaj besed smo namenili načrtovanju in izvajanju pouka z vključevanjem medpredmetnosti, raziskovali pa smo tudi možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika z ostalimi učnimi predmeti v 1. VIO OŠ. Pojasnili smo pristop CLIL ter pomen usvajanja tujejezikovnih struktur v razredu in slovarskega načina poučevanja tujega jezika. Teoretični del magistrske naloge smo strnili s poglavjem o pomenu medpredmetnega povezovanja pri poučevanju angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ.
V empiričnem delu magistrske naloge smo ustvarili slovarje, ki vsebujejo jezikovne strukture v slovenskem in angleškem jeziku. Pripravljeni slovarji so namenjeni učiteljem, ki poučujejo angleščino kot tuji jezik v 1. VIO OŠ ter želijo uporabo tujega jezika povezati z vsebinami, temami in cilji drugih predmetnih področij, in sicer z učnimi predmeti: šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. Pri izboru jezikovnih struktur so nam bili v pomoč učni načrti izbranih učnih predmetov. Oblikovali smo tudi lastne kriterije, s pomočjo katerih smo zbrali jezikovne strukture, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri različnih predmetnih področjih in jih lahko učitelji tujega jezika vključijo v svoj pouk. Slovarji so lahko v pomoč tudi učencem priseljencem, saj jim omogočajo lažje razumevanje in usvajanje osnovnih jezikovnih struktur v slovenščini kot jeziku okolja.
Keywords: medpredmetnost, jezik v razredu, poučevanje angleščine kot tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, CLIL, teoretični del, opredelitev medpredmetnega povezovanja, interdisciplinarno poučevanje, načelo celovitosti, stopnje medpredmetnega povezovanja, načrtovanje medpredmetnega povezovanja, ravni medpredmetnega povezovanja, vertikalno in horizontalno medpredmetno povezovanje, pri pouku angleščine kot tujega jezika, medpredmetno povezovanje na vsebinski ravni, medpredmetno povezovanje na konceptualni ravni, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja, možnosti medpredmetnega povezovanja, povezovanje učnih predmetov, medpredmetno povezovanje spodbuja, strategij medpredmetnega povezovanja, program osnovna šola, razvijanju ključnih kompetenc, vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, pomoč učiteljem, učni predmeti, šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena umetnost, likovna umetnost, tematski slovarji
Published in DKUM: 29.08.2024; Views: 93; Downloads: 54
Full text (2,94 MB) |
5. Opereta pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole : magistrsko deloMojca Zupanič, 2023, master's thesis Abstract: Operete na razredni stopnji osnovne šole ne zasledimo, zato smo pripravili magistrsko delo, ki predstavlja le-to. Namen magistrskega dela je izdelava izobraževalnega videoposnetka, ki vključuje predstavitev operete in je prilagojen za pouk glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole. S pomočjo izdelka želimo učencem na poučen in zanimiv način predstaviti zgodovino in značilnosti operete. Predstavitev vsebuje razlago, igro, petje in ples, kar pomeni, da učenci spoznajo tudi klasično petje in odrsko igro. Na zanimiv in učencem približan način opereto predstavimo skozi njeno zgodovino. Teoretični del zajema svetovno in slovensko zgodovino operete, v njem pa so opisani tudi skladatelji in njihova najbolj znana dela. Na podlagi teoretičnih spoznanj je pripravljen scenarij, ki je vključen v empirični del. Vanj je vključena tudi kvalitativna analiza vsebine izobraževalnega videoposnetka in recenzija strokovnjaka, ki poda pozitivno oceno izdelka ter potrdi njegovo uporabnost pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole.
Keywords: opereta, glasbena umetnost, razredni pouk, osnovna šola, izobraževalni videoposnetek
Published in DKUM: 23.01.2024; Views: 599; Downloads: 123
Full text (2,76 MB) |
6. Dejavniki, ki vplivajo na obiskovanje glasbene šole.Vesna Doblekar, 2022, master's thesis Abstract: Glasba vpliva na telesni in duševni razvoj človeka že v prenatalnem obdobju in prvih letih življenja. V tem obdobju je najpogostejša glasbena aktivnost poslušanje, kasneje pa tudi petje, zato v zgodnjem otroštvu skušamo otrokom omogočiti čim pogostejši stik z glasbo, ki hkrati omogoča razvoj občutljivosti do glasbe. Številne znanstvene raziskave so pokazale pozitiven vpliv glasbene vzgoje v okviru otrokovega celostnega razvoja. Pri tem na glasbeni razvoj, poleg dednih potencialov, vplivajo različni dejavniki. Obiskovanje glasbene šole, v katerih je poudarjen glasbeni razvoj, je tako odvisen od družine, vrstnikov, učiteljev in okolja, v katerem otrok odrašča. V sklopu magistrskega dela smo izvedli raziskavo, s katero smo želeli preučiti razloge staršev za vpis otrok v glasbeno šolo, odkriti dejavnike, ki so v največji meri vplivali na odločitev učencev pri izbiri določenega instrumenta, in odnos učencev do obiskovanja glasbene šole.
Keywords: glasbena šola, družina, okolje, vrstniki, učitelji glasbenih šol
Published in DKUM: 20.07.2022; Views: 673; Downloads: 88
Full text (904,52 KB) |
7. Baletni oddelek Glasbene šole Fran Korun Koželjski VelenjeEva Kramer, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Baletni oddelek Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili razvoj plesa in baleta ter razvoj baleta v Sloveniji. Poudarili smo pomen, ki ga ima ples za razvoj otroka, saj močno prispeva k njegovemu socialnemu, čustvenemu, intelektualnemu in fizičnemu razvoju. Predstavili smo baletni oddelek Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, ki ga sestavljajo baletni vrtec, plesne pripravnice in program ples - balet. Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega kot institucija skrbi, da otroci razvijajo in gojijo ljubezen do plesa in plesnega izražanja. V empiričnem delu smo po določenem protokolu evalvirali baletne produkcije in opravili intervju z baletnima učiteljicama. Ugotovili smo, da ples vpliva na samozavest in samopodobo otroka, da se otroci prek nastopanja učijo vživljanja v različne vloge, razvijajo svoje gibalne sposobnosti in se izražajo skozi gib. Kakovost izobraževalnih programov Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega se odraža ne vedno večjem številu vpisanih otrok. Glasbena šola vzgaja generacije, ki pripomorejo k nadaljnjemu ohranjanju plesne tradicije in kulture, tako da otroci kasneje prenašajo ljubezen do plesa na svoje otroke in se udeležujejo kulturnih dogodkov in prireditev. Ugotovili smo tudi, da Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega prispeva k bogatitvi kulturnega utripa mesta Velenje, in s tem dviguje raven izobraženosti tega področja.
Keywords: ples, balet, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, baletne produkcije.
Published in DKUM: 16.12.2020; Views: 1079; Downloads: 107
Full text (895,81 KB) |
8. Glasbene didaktične igre: Analiza didaktičnih gradivih za glasbeno umetnost v osnovni šoliNeža Justinek, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so predstavljena teoretična izhodišča v povezavi z glasbenimi didaktičnimi igrami. Povzeta so stališča različnih avtorjev in delitev glasbenih didaktičnih iger glede na glasbeno vsebino, namen, dejavnosti in cilje. V osrednjem delu magistrskega dela z metodo komparacije ter analize in sinteze ugotavljamo zastopanost glasbenih didaktičnih iger v gradivih za glasbeno umetnost v posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole. Glasbene didaktične igre so analizirane z vidika ciljev, ki omogočajo razvoj glasbenih sposobnosti, glasbenih spretnosti in glasbenih znanj, z vidika učnih oblik in z vidika pripomočkov, ki so potrebni za izvedbo posameznih glasbenih didaktičnih iger. V sklepnem poglavju so predstavljeni izsledki raziskave, s katero smo ugotovili, da so glasbene didaktične igre v didaktičnih gradivih za glasbeno umetnost v osnovni šoli večinoma zasnovane v obliki skupinske izvedbe. Po številčnosti je za prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje podanih največ glasbenih didaktičnih iger, ki omogočajo razvoj glasbenih sposobnosti in glasbenih spretnosti, za tretje vzgojno-izobraževalno obdobje pa največ glasbenih didaktičnih iger, ki omogočajo razvoj glasbenih znanj. Za izvedbo večine opisanih glasbenih didaktičnih iger ne potrebujemo pripomočkov. V analiziranih didaktičnih gradivih je največ glasbenih didaktičnih iger podanih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole.
Keywords: glasbene didaktične igre, glasbena umetnost, osnovna šola
Published in DKUM: 11.08.2020; Views: 1678; Downloads: 244
Full text (1,16 MB) |
9. Vključevanje vsebin glasbene umetnosti v pouk tujega jezika v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šoleAnja Špindler, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali vključevanje vsebin glasbene umetnosti v pouk tujega jezika v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Na začetku teoretičnega dela predstavljamo učenje jezika skozi glasbo, v osrednjem delu pa se osredotočamo na medpredmetno povezovanje pouka tujega jezika s poukom glasbene umetnosti v osnovni šoli, kjer predstavljamo različne prednosti takšnega pouka ter vlogo učitelja pri le-tem.
V empiričnem delu magistrskega dela smo raziskali, kako pogosto učitelji, ki poučujejo tuji jezik v 1. in/ali 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, vključujejo v pouk tujega jezika vsebine, metode in cilje glasbene umetnosti ter kakšna so njihova stališča do le-tega. Pri tem so nas zanimale razlike v odgovorih glede na vzgojno-izobraževalno obdobje, v katerem učitelji poučujejo, glede na njihovo izobrazbo in glede na morebitno opravljeno glasbeno šolo. V raziskavi je sodelovalo 129 učiteljev. Rezultati so pokazali, da učitelji statistično značilno pogosteje vključujejo vsebine, metode in cilje glasbene umetnosti v 1. VIO OŠ kot v 2. VIO OŠ. Tudi med učitelji razrednega pouka in učitelji tujega jezika so se pokazale statistično značilne razlike glede pogostosti vključevanja nekaterih glasbenih metod (metode petja in metode gibalnega ustvarjanja) in ciljev (samostojno petje pesmi, spremljanje petja z glasbili, gibanje ob glasbi itn.) glasbene umetnosti v pouk tujega jezika ter glede določenih stališč do le-tega. Raziskali smo tudi statistično značilne razlike med učitelji, ki so obiskovali glasbeno šolo, ter učitelji, ki glasbene šole niso obiskovali. Ugotovili smo, da statistično značilne razlike med njimi obstajajo v zelo redkih primerih.
Keywords: glasbena umetnost, tuji jezik, medpredmetne povezave, 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje, osnovna šola
Published in DKUM: 27.02.2020; Views: 1544; Downloads: 473
Full text (2,47 MB) |
10. Glasbena šola v LjutomeruNuša Korošak, 2019, master's thesis Abstract: Tema magistrskega dela izhaja iz realne potrebe po novih prostorih glasbene šole v Ljutomeru. V teoretskem in projektnem delu sta zasnovani in primerjalno obravnavani dve arhitekturni rešitvi sodobne glasbene šole na dveh alternativnih lokacijah: prenova trške stavbe nekdanje glasbene šole s prizidavo (lokacija A) in izgradnja novega objekta ob Domu kulture (lokacija B).
Prostorski in programski intervenciji sta zasnovani s pomočjo strateških oblikovalskih pristopov k obstoječim stavbam, kot so vstavek, ovoj, parazit, jukstapozicija in preplet. Alternativni zasnovi ponujata racionalno izrabo prostora in v čim večji meri izkoristita potencial lokacij z namenom prostorskih izboljšav. Na lokaciji A se s celovito arhitekturno rešitvijo razširitve s prizidkom dvorane in prostorske organizacije v obstoječi stavbi vzpostavi kvalitetna programska vsebina, ki prispeva k ohranjanju trškega jedra. Jasna konceptualna zasnova nove glasbene šole na lokaciji B ob Domu kulture pa sloni na introvertirani ideji vertikalnega atrija ter nanj navezanih programov, ki hkrati z minimalnim posegom poveže novi del z obstoječim in omogoča sinergijsko uporabnost celote. Obe variantni rešitvi prispevata k prostorski identiteti Ljutomera z namenom izboljšanja možnosti za kulturne dejavnosti v mestu.
Keywords: Dom kulture, glasbena šola, Ljutomer, mestno jedro, prenova
Published in DKUM: 05.02.2019; Views: 2129; Downloads: 890
Full text (47,23 MB) |
