| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 199
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Izvajalska praksa sodobnega repertoarja za kljunasto flavto
Lina Herman, 2024, master's thesis

Abstract: Kljunasta flavta je bila v glasbi prisotna že od srednjega veka naprej. Skozi glasbeno zgodovino je prevzemala različne vloge vse do 19. stoletja, ko so jo nadomestili drugi inštrumenti. Na začetku 20. stoletja je sledilo ponovno odkritje historičnega repertoarja in kljunaste flavte, kar je vodilo v redefiniranje vloge tega inštrumenta v sodobni glasbi. V magistrskem delu je poseben poudarek na izvajalski praksi sodobnega repertoarja za ta inštrument. Pomemben del sodobne izvajalske prakse predstavljajo sodobne tehnike, s katerimi se nadgrajuje in eksperimentira s standardnimi načini igranja na inštrument. Z raznolikimi sodobnimi tehnikami se prav tako odpirajo možnosti inovativnih interpretacij modernih del, napisanih za kljunasto flavto. V sodobnem repertoarju za ta inštrument se pojavijo mnoge raznolike sodobne tehnike. V magistrskem delu so bila izbrana tri sodobna dela. Analizirali smo, katere tehnike smo zasledili v posamezni skladbi, kakšne so označbe in kako je obrazložena njihova izvedba. Naše ugotovitve smo primerjali v vseh treh delih in poiskali podobnosti ter razlike med njimi. Sodobne tehnike, ki smo jih zasledili v teh treh delih, smo analizirali z vidika interpretacije celotne skladbe ali posameznih delov. Na koncu so omenjene tudi možnosti vključevanja sodobnih tehnik pri pouku inštrumenta.
Keywords: kljunasta flavta, sodobna glasba, izvajalska praksa, sodobne tehnike
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 17
.pdf Full text (1,83 MB)

2.
Posnemanje zvokov narave v partiturah sodobnih slovenskih skladateljev in njihovo vključevanje v lastne zborovske kompozicije : magistrsko delo
Kevin Bezjak, 2024, master's thesis

Abstract: Vključevanje zvokov narave v partiture skladateljev ni novost sodobnega časa, temveč ga zaznamo že v obdobju renesanse in že mnogo prej. Ker so zvoki narave zanimivi, jih skladatelji v svoje kompozicije vključujejo še danes. S kompleksnostjo zvokov velikokrat naletimo na nekonvencionalne zapise. Skladatelji iščejo načine, kako določen zvok najlažje zapisati, pri tem pa upoštevajo, da je zvok za poustvarjalca najbolj razumljiv. V teoretičnem delu smo predstavili možnosti pridobivanja formalnega znanja iz kompozicije v Sloveniji in ga dopolnili z neformalnimi možnostmi pridobivanja tega znanja. Pomembnejši del teoretičnega dela predstavljajo vpogled v partiture, opis posnemanja zvokov narave v partiturah slovenskih skladateljev in kratek pregled tega pojava v preteklosti. V praktičnem delu magistrske naloge smo ustvarili skladbe in vanje vključili posnemanje zvokov narave. Predstavili smo besedila in njihove avtorje, dodali partiture skladb in skladbe na kratko opisali, da bi jih bodoči poustvarjalci lažje razumeli in bi jim jih v večji meri približali.
Keywords: zborovska glasba, zvoki narave, kompozicija, slovenski skladatelji, umetne zborovske skladbe
Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 1; Downloads: 14
.pdf Full text (16,84 MB)

3.
Priredbe prekmurskih ljudskih pesmi za Orffova glasbila : magistrsko delo
Timi Svetanič, 2024, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu proučimo splošne značilnosti slovenske in prekmurske ljudske pesmi, zapisovalce slovenske in prekmurske ljudske pesmi, ter zgodovino in razvoj slovenske in prekmurske ljudske pesmi. Proučimo tudi geografske in splošne značilnosti Prekmurja, značilnosti prekmurskega jezika, življenje in dela Carla Orffa, ter Orffov inštrumentarij. V magistrsko delo je vključenih še pet priredb prekmurskih ljudskih pesmi za Orffova glasbila. Zajeta je analiza pesmi, prevod pesmi, analiza priredbe pesmi in sama priredba pesmi. Metodološko je magistrsko delo zasnovano na načelu iskanja virov o značilnostih slovenske in prekmurske ljudske pesmi. Analiza temelji na dveh knjigah Zmage Kumer z naslovoma Slovenska ljudska pesem in Ljudska glasbila in godci na Slovenskem. Sledi analiza življenja Carla Orffa in značilnosti Orffovih inštrumentov. Na koncu pa je še zajetih pet priredb prekmurskih ljudskih pesmi za Orffova glasbila.
Keywords: Ljudska glasba, prekmurska ljudska pesem, Prekmurje, Orffova glasbila.
Published in DKUM: 10.06.2024; Views: 142; Downloads: 22
.pdf Full text (5,64 MB)

4.
Klavirska dela Ravela in Debussyja v povezavi z impresionističnim slikarstvom : magistrsko delo
Nina Osenjak, 2024, master's thesis

Abstract: Impresionizem je umetnostni slog, ki se je najprej razvil v slikarstvu in kasneje v glasbi. Razvil se je v poznem 19. stoletju v prestolnici Francije. Impresionistični slikarji so s svojim nekonvencionalnim pristopom k obravnavanju barv, ustvarjanjem v naravi ter uporabo kratkih, nejasnih potez in linij skupaj z upodabljanjem trenutnih vtisov in naravnih motivov močno vplivali na takratne skladatelje, zlasti na Debussyja ter posredno tudi na Ravela. Pod močnim vplivom simbolizma sta skladatelja zamajala temelje tradicionalne harmonije z vpeljavo novih lestvic in modalnosti, obogatila akorde s kromatičnimi odtenki, svobodno uporabljala disonance, eksotične ritme, zvočne efekte in ter razširila zvočno paleto z vključevanjem manj uveljavljenih instrumentov. V osrednjem delu zaključnega dela obravnavamo in raziskujemo vzporednice med francoskimi impresionističnimi slikarji in klavirskimi deli glasbenih impresionistov, pri čemer v ospredje postavljamo Ravela. Na podlagi literature ugotavljamo njegovo povezavo z njegovimi sodobniki, pri čemer se kaže vpliv predvsem Debussyja in ustvarjalcev kot sta Satie in Fauré. Čeprav so delili nekatere skupne estetske in slogovne značilnosti, je Ravel sčasoma oblikoval svoj prepoznaven glasbeni jezik, ki sega preko zgolj impresionističnih okvirjev. Z večjim poudarkom na klasicističnih oblikovalnih nazorih ga označujemo kot ''klasika impresionizma''. V zaključnem delu na podlagi Skrjabinove sinestezije, kjer povežemo barvo in zvok, in izbranih štirih klavirskih skladbah Ravela in Debussyja iščemo vzporednice z impresionističnimi slikarji.
Keywords: impresionizem, slikarstvo, glasba, poezija, klavir, Claude Debussy, Maurice Ravel, sinestezija
Published in DKUM: 15.05.2024; Views: 266; Downloads: 45
.pdf Full text (6,24 MB)

5.
Glasbene dejavnosti v družini predšolskega otroka : diplomsko delo
Anamarija Peček, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Namen zaključnega dela z naslovom Glasbene dejavnosti v družini predšolskega otroka je bil raziskati prisotnost glasbe v družini predšolskega otroka. V teoretičnem delu smo preučili, kaj je to družina, kakšne vrste ter funkcije družine poznamo in kakšno vlogo ima otrok v družinskem okolju. Preučili smo tudi, kaj je glasba, kako vpliva na otroka in katere so glasbene dejavnosti v družinskem okolju. V empiričnem delu naloge, v katerem je sodelovalo 100 staršev otrok, ki so obiskovali vrtec, smo preverjali prisotnost glasbenih dejavnosti doma; ali na to vpliva okolje, v katerem starši in otroci živijo, ali glasbena izobrazba staršev. Rezultati so pokazali, da na prisotnost glasbe ne vpliva okolje, v katerem starši in otroci živijo, niti glasbena izobrazba staršev, saj je bilo največ anketiranih brez glasbene izobrazbe, razlika T-testa med bivanjem na vasi ali v mestu pa je bila v povprečju minimalna. Na podlagi empiričnih in teoretičnih izhodišč lahko sklepamo, da so glasbene dejavnosti v družinskem krogu pomemben dejavnik pri spodbujanju razvoja glasbenih sposobnosti predšolskih otrok.
Keywords: glasba, družina, predšolski otrok, glasbene dejavnosti, glasbeno didaktične igre
Published in DKUM: 02.04.2024; Views: 259; Downloads: 69
.pdf Full text (1,98 MB)

6.
Sodobne raziskave o poučevanju glasbe v Sloveniji
2024, scientific monograph

Abstract: Monografija »Sodobne raziskave o poučevanju glasbe v Sloveniji« v 15 poglavjih celovito obravnava različne vidike poučevanja glasbe na različnih ravneh vzgoje in izobraževanja. Poudarja pomen glasbeno-didaktičnih iger za razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok, učinke glasbenih dejavnosti na socialne interakcije v zgodnjem otroštvu in izzive vključevanja glasbeno-plesnih dejavnosti v vrtcih s programom montessori. Raziskuje medpredmetno povezovanje glasbe in likovne umetnosti, izzive načrtovanja glasbene umetnosti, glasbeno ustvarjalnost v osnovni šoli in vključevanje elementov glasbene terapije. Analizira zastopanost glasbenih zvrsti v mladinskih romanih, vlogo učiteljev pri razvoju talenta, uporabo interaktivnih učnih gradiv in tehnologije v glasbenem pouku, optimalno motivacijsko okolje v glasbenih šolah, oblikovanje glasbene samopodobe in specifike glasbenega izobraževanja na območju Slovenske Istre. Izsledki predstavljenih raziskav prispevajo k razvoju področja didaktike glasbe in predstavljajo temelj za izboljšanje »glasbenih« praks v slovenskem izobraževalnem sistemu.
Keywords: glasba, glasbene dejavnosti, glasbene vsebine, glasbeno izobraževanje, poučevanje glasbe
Published in DKUM: 13.03.2024; Views: 422; Downloads: 67
.pdf Full text (6,88 MB)
This document has many files! More...

7.
Načrtovanje ustvarjalnih glasbenih dejavnosti v vrtcu : diplomsko delo
Ana Šart, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge sta najprej opredeljena pojma ustvarjalnosti in glasbene ustvarjalnosti, pri slednji zasledimo tudi faze ustvarjalnega procesa in model ustvarjalnega mišljenja v glasbi. Opredeljena je tudi vloga ustvarjalnosti v Kurikulumu za vrtce. Poleg glasbenih dejavnosti v vrtcu so v ospredju še glasbenoustvarjalne dejavnosti, opredeljena je vloga vzgojitelja pri spodbujanju glasbene ustvarjalnosti v vrtcu ter povezanost glasbene ustvarjalnosti z razvojem glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanja. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, izvedene na vzorcu 149 vzgojiteljev, s katero se je ugotavljala kvantiteta in kvaliteta načrtovanja glasbenih dejavnosti s poudarkom na ustvarjanju v glasbi in ob njej ter pogostost izražanja interesa otrok do posameznih glasbenih dejavnosti. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da nekatere ustvarjalne glasbene dejavnosti v večji meri izvajajo vzgojitelji 2. starostnega obdobja kot vzgojitelji 1. starostnega obdobja, za nekaj ustvarjalnih glasbenih dejavnosti pa se je izkazalo, da jih izvajajo tako vzgojitelji v 1. starostnem obdobju kot vzgojitelji v 2. starostnem obdobju. Z raziskavo je bilo ugotovljeno tudi, da otroci najpogosteje izražajo interes za poslušanje glasbe, petje pesmi in gibanje ob glasbi.
Keywords: glasba, glasbena ustvarjalnost, načrtovanje, vrtec, vzgojitelji.
Published in DKUM: 05.03.2024; Views: 340; Downloads: 56
.pdf Full text (1,30 MB)

8.
Glasbene dejavnosti kot metoda spodbujanja socialnega razvoja pri učencih z motnjami avtističnega spektra : magistrsko delo
Maja Idoska, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Glasbene dejavnosti kot metoda spodbujanja socialnega razvoja pri učencih z motnjami avtističnega spektra sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu bomo predstavili značilnosti otrok z MAS, primanjkljaje na socialnem področju in njihovo vključenost v vzgojo in izobraževanje. Nadalje bomo predstavili glasbo v povezavi z avtizmom in bomo podrobneje opisali možnosti razvijanja socialnega razvoja skozi glasbo ter izvedbo glasbene umetnosti v osnovni šoli s prilagojenim programom (OŠPP). Temu sledi predstavitev glasbenih dejavnosti in vloge ter kompetence učitelja pri poučevanju glasbene umetnosti. Empirični del magistrske naloge zajema rezultate raziskave, katere namen je bil raziskati, kako učitelji dojemajo vlogo glasbenih dejavnosti pri pouku in proučiti njihovo poznavanje le-teh ter njihovih možnostih vpliva na socialni razvoj učencev z MAS. Proučili bomo pogostost njihove uporabe glasbenih dejavnosti pri pouku in mnenje o koristnosti teh za otroke z MAS. Prav tako je namen ugotoviti njihovo doživljanje lastne kompetentnosti za poučevanje glasbene umetnosti v OŠPP. Rezultati so pokazali, da večina učiteljev prepoznava pozitivne učinke glasbenih dejavnosti na socialni razvoj učencev z MAS. V pogostosti uporabe glasbenih dejavnosti pri uri glasbene umetnosti glede na starost anketirancev ni bilo statistično značilnih razlik, vendar pa so rezultati pokazali, da se mlajši učitelji bolj strinjajo s trditvijo, da lahko otroci z MAS z glasbo usklajujejo in nadzorujejo svoje socialne interakcije ter da lahko glasba podpre povezanost s skupino za otroke z MAS. Ugotovljeno je bilo, da obstaja korelacija med oceno kompetentnosti anketirancev na glasbenem področju ter pogostostjo uporabe glasbenih dejavnosti, vendar le med določenimi pari spremenljivk. Podatki kažejo, da višja kot je kompetentnost anketirancev na glasbenem področju, v večji meri se strinjajo, da glasba pri učencih z MAS pozitivno vpliva na omenjene socialne vidike.
Keywords: Glasba, glasbene dejavnosti, motnje avtističnega spektra, socialni razvoj
Published in DKUM: 19.12.2023; Views: 493; Downloads: 47
.pdf Full text (1,46 MB)

9.
Marketinški načrt glasbenega izvajalca Emkeja
Veronika Alatič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Izdelava marketinškega načrta je ustaljena praksa v podjetjih, ki podjetjem predstavlja okvir za analizo okolja, v katerem delujejo, postavljanje ciljev podjetja in oblikovanje marketinških aktivnosti za dosego želenih ciljev ter pomaga oceniti ustreznost virov za izvajanje aktivnosti. Marketinško načrtovanje pa je pomembno tudi za glasbenike in vse ostale zaposlene v glasbeni panogi, saj morajo pravilno načrtovati, kako izvajati določene marketinške aktivnosti za doseganje ciljnega občinstva in ostalih ciljev. Prav tako pa morejo vedeti, ali imajo za dosego ciljev potrebne vire in ali jih je mogoče dosegati v okolju, v katerem delujejo. V diplomskem delu smo proučevali vlogo marketinškega načrta v podjetjih, njegove sestavne dele in vsebino ter vse to predstavili na praktičnem primeru z izdelavo marketinškega načrta za glasbenega izvajalca Emkeja. Opredelili smo, kaj je marketinški načrt in kateri so njegovi deli. Te smo nato podrobno predstavili in opisali. Pojasnili smo, kakšno vlogo ima opredelitev poslanstva in kakšna je pomembnost analize lastnih sposobnosti, ožjega in širšega zunanjega okolja, ki izoblikujejo SWOT-analizo. Prav tako smo proučevali postavljanje strateških in taktično-operativnih ciljev, marketinške aktivnosti na področjih izdelka, cene, marketinških poti in marketinškega komuniciranja ter sestavo finančnega načrta. V praktičnem delu diplomskega dela smo pripravili marketinški načrt za glasbenega izvajalca Emkeja. Ugotovili smo, da ima Emkej veliko virov za ustvarjanje glasbe, kot so glasbeni studio, skupina glasbenih producentov in lastni bend. Izdal je že številne glasbene albume v digitalni in fizični obliki, ki jih distribuira prek digitalnih in nedigitalniih platform. Pri promociji svoje glasbe pa glasbeni izvajalec uporablja različne vrste komuniciranja prek digitalnih medijev, odnose z javnostmi, torej s pomočjo medijev pridobiva publiciteto. Svojo glasbo predstavlja tudi na svojih koncertih v različnih krajih po Sloveniji. Razvoj tehnologije je prinesel veliko inovacij, ki omogočajo boljše delovanje glasbenikov, vendar pa se ti še vedno srečujejo s težavami, kot je primerno plačilo za avtorske pravice. Na koncu diplomskega dela smo podali kritično oceno, ki zajema predloge, ki lahko glasbenemu izvajalcu pomagajo pri izboljšanju marketinškega načrta.
Keywords: marketinški načrt, marketinške aktivnosti, odjemalci, konkurenti, analiza zunanjega okolja, glasba, Emkej
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 351; Downloads: 55
.pdf Full text (1,67 MB)

10.
Peter Planyavsky in analiza njegovih skladb Toccata alla Rumba in Vier Stücke für die Trompetenuhr : magistrsko delo
Ana Glušič, 2023, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu predstavljam življenje in delo dunajskega skladatelja, organista, cerkvenega glasbenika, dirigenta, pedagoga in improvizatorja Petra Planyavskega. Kot skladatelj se je v veliki meri posvečal orgelskim skladbam, napisal je tudi številna dela za zbor, orkester, komorne sestave, pa tudi veliko priredb, predvsem liturgičnih del. Njegov opus je v magistrskem delu sistematično naveden. Planyavsky je prepoznaven po svojem značilnem humorju, ki ga vnaša tudi v komponiranje, kar predstavim v okviru analize njegovih skladb Toccata alla Rumba in Vier Stücke für die Trompetenuhr. Toccata alla Rumba – napisana leta 1971 za orgle – je izvajalsko nekoliko zahtevnejša, zato je moj doprinos tudi v priporočilih za vadenje in izvajanje. Delo Vier Stücke für die Trompetenuhr, napisano leta 1985, prav tako za orgle, pa je pravzaprav cikel štirih parodičnih skladb s predpisano nenavadno registracijo z jezičniki, ki ji v magistrskem delu posvetim precej pozornosti.
Keywords: Peter Planyavsky, orgelska glasba, Toccata alla Rumba, Vier Stücke für die Trompetenuhr, humor v glasbi, parodija
Published in DKUM: 28.09.2023; Views: 413; Downloads: 31
.pdf Full text (4,72 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica