| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Spremljanje napredka pri zaznavanju začetnih in končnih glasov v besedi učencev 1. razreda
Lara Dimec, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo temelji na začetnem opismenjevanju in njegovih dejavnikih. Osredotočeno je na glasovno zavedanje, natančneje zaznavanju začetnih in končnih glasov. Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev od vstopa v prvi razred do vstopa v drugi razred pri poimenovanju sličic, zaznavi začetnega in končnega glasu v besedi. Z učenci smo se sestali trikrat, prvič pred obravnavo začetnega in končnega glasu, drugič po obravnavi in tretjič po obravnavi vseh črk, v drugem razredu. Vzorec je obsegal 19 učencev. Podatke smo zbrali s pomočjo preverjanja, ki zajema tri naloge: poimenovanje sličic, izgovorjava začetnega glasu in izgovorjava končnega glasu. Preverjanje je bilo vsakič enako. Podatki so predstavljeni s pomočjo tabel, ločeno glede na napredek učencev in razreda kot celota.
Keywords: začetni glas, končni glas, opismenjevanje, prvi razred
Published in DKUM: 20.11.2023; Views: 312; Downloads: 20
.pdf Full text (2,02 MB)

2.
Poučevanje vokalne tehnike na primeru odrasle vokalne skupine : magistrsko delo
Eva Kundih, 2023, master's thesis

Abstract: Petje je v našem prostoru zelo razširjena dejavnost, kjer po številu močno prevladujejo odrasli amaterski zbori in vokalne skupine. Čeprav lahko na knjižnih policah najdemo marsikatero knjigo z različnimi vokalizami in vajami, opažamo pomanjkanje vaj, ki bi pevcem posamezna področja približala na izkustveni način. V nalogi so najprej predstavljena teoretična izhodišča petja, fiziologija pevskega organa, zgodovinski pregled poučevanja petja, nato sledi predstavitev pevskih vaj za posamezna področja. V drugem delu naloge s pomočjo polstrukturiranega intervjuja primerjamo pretekle izkušnje pevk amaterske vokalne skupine z obdobjem po implementaciji oblikovanih vaj na področju osnov vokalne tehnike za pevce v amaterskih pevskih zborih. Rezultati kvalitativne študije so pokazali, da pevke opažajo napredek tako v lastnem zvoku kot tudi v zvoku skupine. Poleg tega opažajo povečano kondicijo in obseg pevskega glasu ter lahkotnost ob prepevanju. Izkazalo se je, da imajo največji učinek vaje, kjer so lahko pevke same preverjale pravilnost diha in petja. Pevke so kot dobro prakso nadalje izpostavile tudi način razlage, ki zajema tako grafičen prikaz obravnavane snovi kot tudi praktičen pristop.
Keywords: Vokalna tehnika, poučevanje petja, amaterski zbori, skrb za glas
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 350; Downloads: 14
.pdf Full text (2,18 MB)

3.
Slikanice, ki v zgodbah poudarjajo glas r : diplomsko delo
Deja Milošič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Slikanice, ki v zgodbah poudarjajo glas r, je obravnavanih šest kakovostnih književnih gradiv, ki so lahko v pomoč otrokom, ki se srečujejo s težavami pri izgovoru črke/glasu r. Kakovostno slikaniško gradivo lahko služi kot vzpodbuda in pomoč pri odpravi govornih težav. V prvem delu je predstavljen razvoj govora in besedišča od rojstva do vstopa v šolo. Sledi opredelitev slikanice, ki je osrednji predmet zaključnega dela. Predstavljena je njena definicija, kriteriji za določitev kakovostne slikanice, in funkcija slikanice za otrokov celostni razvoj. Opredeljena je vloga ilustracije v slikanici, definirana kakovostna ilustracija in opredeljene različne klasifikacije slikanice, glede na oblikovni odnos. V nadaljevanju je opisan razvoj pripovedovanja pri otrocih. Predstavljeno je, kako odrasli z bralnim zgledom vplivajo na otrokovo bralno pismenost. Ob koncu teoretičnega dela je definirana skupina otrok z govorno-jezikovnimi motnjami, njihovi primanjkljaji v govoru in nasveti za starše in vzgojitelje pri odpravljanju teh težav. Predstavljen je tudi razvoj glasu r in vaje, s katerimi otroka spodbudimo k lažji izgovorjavi tega glasu. V drugem delu so analizirane knjige, ki v svoji vsebini poudarjajo glas r in so lahko dobro izhodišče za vajo.
Keywords: predšolski otrok, govorni razvoj, glas r, slikanica, branje
Published in DKUM: 28.10.2022; Views: 621; Downloads: 77
.pdf Full text (2,63 MB)

4.
Snovanje pedagoškega dnevnika za učenca
Karakuma Samai, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga je v teoretičnemu delu usmerjena v raziskovanje sodobne strategije pouka, sodobnih pristopov poučevanja ter učenja, ki vključujejo kritično mišljenje, aktivno in personalizirano učenje, formativno spremljanje učenca ter participacijo učenca. V empiričnemu delu naloge predstavljamo idejo Pedagoškega dnevnika za učenca kot orodje in pomoč pri tovrstnih pedagoško-didaktičnih pristopih vzgoje in izobraževanja, saj se vse bolj poudarja refleksija pedagoško-didaktičnega dela, tako za pedagoga kot tudi za učenca. Za pedagoga to pomeni osebnostno in strokovno rast, za učenca pa spoznavanje oz. ozaveščanje svojega lastnega sistema učenja, kar za današnjega posameznika predstavlja razvoj kompetenc za vseživljenjsko učenje. Skupaj, pedagog in učenec, skozi sodelovalni odnos soustvarjata okolje, kjer se lahko realizira konstruktivistični pristop učenja. V nalogi smo raziskali številne razloge za uporabo Pedagoškega dnevnika za učenca, ki lahko koristijo pedagogu in učencu, tako da smo utemeljili teoretično potrebo po takšnem dnevniku, kako je dnevnik lahko koristen oziroma zakaj. Zanimalo nas je tudi, če morda obstajajo že podobni primeri pedagoških dnevnikov ter kakšni so ti primeri. Na koncu predstavim tudi teorijo poglobljenega pedagoškega trikotnika. Le-ta se lahko ustvari s konkretizacijo odnosa, ki ga ima učitelj do učenca in učne snovi oziroma učenec do učitelja in učne snovi.
Keywords: dnevnik, formativno spremljanje, novi pristopi poučevanja, sodobne strategije pouka, glas učenca
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 884; Downloads: 80
.pdf Full text (2,62 MB)

5.
Zaznavanje začetnih in končnih glasov v besedi in branje otrok pred vstopom v šolo
Teja Goropevšek, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo temelji na glasovnem zavedanju skupine predšolskih otrok. Teoretični del ponuja opredelitev besede pismenost, razlago začetnega opismenjevanja in njegove dejavnike ter opisuje vse štiri komunikacijske dejavnike, zlasti branje. Hkrati se dotika tudi področja jezika v Kurikulumu za vrtce in poudarja glasovno zavedanje, se osredotoča na njegov pomen, na dejavnike in na povezavo glasovnega zavedanja z branjem. Empirični del je namenjen manjši skupini predšolskih otrok, starih od 5 do 6 let, ki smo jih individualno testirali s štirimi nalogami. Zanimalo nas je, ali bodo otroci prepoznali sličice, ali bodo prepoznali začetni in končni glas v besedi ter ali bodo prebrali določene besede. Opravljene preizkuse smo interpretirali za vsakega otroka posebej in za vse otroke skupaj. Rezultate smo povezali s teorijo in ugotovili, da je glasovno zavedanje temelj uspešnosti pri opismenjevanju. Vrtec daje otrokom spodbudno okolje in podporo pri procesu učenja pismenosti, saj so sleherni trenutek vpleteni v govorjenje, branje, poslušanje in pisanje.
Keywords: predšolski otrok, opismenjevanje, glasovno zavedanje, začetni glas, končni glas, branje
Published in DKUM: 15.04.2021; Views: 1129; Downloads: 180
.pdf Full text (632,89 KB)

6.
Zmožnost določenih ravni glasovnega zavedanja pri pet- in šestletnih otrocih
Jana Matavž, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Zmožnost določenih ravni glasovnega zavedanja pri pet- in šestletnih otrocih smo s pomočjo izbrane literature v teoretičnem delu najprej predstavili razvoj govora, dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora, in razvoj jezikovne zmožnosti. V nadaljevanju smo opredelili še zaznavne sposobnosti in glasovno zavedanje. V drugem delu, t. i. empiričnem delu, so pri vsakem otroku predstavljeni in interpretirani rezultati dveh preverjanj. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kolikšna je zmožnost določenih ravni glasovnega zavedanja otrok v predšolskem obdobju, in sicer zmožnost zaznavanja zahtevnejših dejavnosti glasovnega zavedanja, kot so prepoznavanje sličic, prepoznavanje začetnega in končnega glasu, tvorjenje besed na začetni in končni glas ter glaskovanje besed (členitev besede na posamične glasove). Obe preverjanji sta bili izvedeni z razmikom petih mesecev, in to z enakim inštrumentarijem, saj smo le tako pridobili realen individualen napredek otroka. Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, da se pri otrocih starih od pet do šest let kaže napredek med začetnim in končnim preverjanjem v razvoju glasovnega zavedanja. Opazili smo, da je bil pri nekaterih otrocih napredek večji, pri drugih pa manjši.
Keywords: zaznavne sposobnosti, glasovno zavedanje, začetni glas, končni glas, glaskovanje
Published in DKUM: 13.08.2020; Views: 957; Downloads: 205
.pdf Full text (2,35 MB)

7.
Prozodične značilnosti govora v povezavi z osebnostjo govorca
Sara Tepeš, 2019, master's thesis

Abstract: Namen pričujočega dela je preučiti povezavo med osebnostjo govorca in naborom prozodičnih značilnosti govora na slovenskem vzorcu. V študiji smo uporabili pet govornih nalog, ki so si sledile od bolj kontroliranega govora k bolj spontanemu, saj nas je zanimalo tudi, ali izbira naloge vpliva na naravo povezav. V raziskavi je sodelovalo 69 udeležencev (30 moških in 39 žensk). Udeleženci so izpolnili samoocenjevalni vprašalnik BFI-2, ki meri velikih pet faktorjev osebnosti in lestvico asertivnosti IPP-NEO 300, nato so bili posneti pri izvajanju govornih nalog. Posnetke smo analizirali s pomočjo programske opreme PRAAT Windows 6.0.47. Analize so pokazale, da se ekstravertnost povezuje z višjim in glasnejšim govorom. Bralna pogoja med ekstravertnostjo in merami tekočnosti govora nista pokazala povezav, medtem ko se je pri spontanem govoru pokazalo, da ekstravertirani posamezniki govorijo več. Negativna emocionalnost se je najpogosteje povezovala z merami tekočnosti govora. Nadaljnje analize nakazujejo, da se med asertivnostjo in višino glasu pojavlja nelinearen U-odnos, ravno tako se asertivnost povezuje z glasnejšim govorom in uporabo večjega števila daljših premorov. Za ostale lastnosti so bile povezave med pogoji manj konsistentne. Omenjene povezave so se pokazale samo za moške glasove. Ugotovitve vsekakor dokazujejo, da med osebnostjo in govorom obstajajo določene, četudi šibke povezave.
Keywords: prozodične značilnosti govora, govor, glas, osebnost
Published in DKUM: 19.09.2019; Views: 1247; Downloads: 142
.pdf Full text (1,85 MB)

8.
Prepoznavanje laži s pomočjo neverbalne komunikacije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Anja Arčnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je zajeto vse o lažeh in prevarah in o tem zakaj ljudje sploh lažejo. Našteti in opisani so tipi lažnivcev. Predstavljene so tudi vrste laži in njihova zaznava. Z lažmi in prevarami se srečujemo vsak dan. Ne moremo storiti veliko, da bi nekomu preprečili, da bi nam lagal, lahko pa se naučimo bolje prepoznavati in presojati zapleteno vedenje, ki je povezano z medsebojnim sporazumevanjem. Lahko se naučimo slišati različne odtenke glasu, prepoznati drobne razlike v hitrosti govora, višini glasu in glasnosti, ki namigujejo na poskus prevare. Če prisluhnemo vsebini govora, nam to lahko pomaga razumeti, kako sogovornik razmišlja. Če se naučimo videti onkraj telesnih znakov stresa in običajnih mask, lahko natančneje razberemo pomen kretenj, drže, položaja, izraza in gibov. Strokovnjaki, psihologi, policisti in laiki se trudijo prepoznati laži skozi neverbalno komunikacijo, vendar se dosti krat pojavijo razne težave, ki sem jih izpostavila v diplomskem delu. Vzrok za to, so naj več krat napačna prepričanja o dejanskih znakih laganja ali pa preveliko opiranje na samo neverbalno komunikacijo. V drugem delu diplome so predstavljena čustva, ki se pojavljajo med laganjem ter znaki neverbalne komunikacije, kot so, govorica telesa, kretnje, drža, gibi, mikro obrazni izrazi. Neverbalno komunikacijo je težje nadzorovati kot verbalno. Zaradi tega se lahko pojavijo ključni indikatorji, ki nakazujejo na laži.
Keywords: laž, laganje, odkrivanje laži, neverbalna komunikacija, govorica telesa, glas, obrazni izrazi, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.07.2018; Views: 2430; Downloads: 452
.pdf Full text (1,09 MB)

9.
Vesoljska tekma v očeh slovenskih časnikov
Miha Brumec, 2018, master's thesis

Abstract: Vesoljska tekma je pojem, ki ga enačimo z obdobjem raziskovanja vesolja od poleta prvega Sputnika do propada Sovjetske zveze. Vrhunec oziroma osrednji dogodek tekme je polet Apolla 11, ki je predstavljal prvi pohod človeka na planetu, ki ni bil Zemlja. Kljub temu se tekmovanje ne začne tu, temveč ob koncu druge svetovne vojne, za svetovno javnost pa postane zanimiv šele okrog leta 1955, torej desetletje kasneje. To obdobje je delno krivo za širšo medijsko povezanost sveta, saj so sateliti omogočili tudi medcelinske televizijske prenose. Ti dejavniki so omogočili, da so tekmo od poleta do poleta lahko spremljali tudi Slovenci, tako v zamejstvu kot Jugoslaviji. V nalogi primerjamo odzive dveh lokalnih tednikov na vesoljsko tekmo Sovjetske zveze in ZDA. Natančneje pri tem obravnavamo tržaški Katoliški glas in Celjski tednik.
Keywords: Vesoljska tekma, Nasa, OKB-1, Koroljov, Kennedy, Katoliški glas, Celjski tednik.
Published in DKUM: 29.05.2018; Views: 1058; Downloads: 102
.pdf Full text (1,23 MB)

10.
Poimenovanje predmetov, začetni glas in tvorjenje besed pri predšolskih otrocih
Klavdija Dolinar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Poimenovaje predmetov, začetni glas in tvorjenje besed pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu predstavili razvoj govora, faze govornega razvoja, pojma pismenost in opismenjevanje, razvoj besednega zaklada, poslušanje in glasovno zavedanje. V drugem delu, t.i. empiričnem delu, smo želeli ugotoviti napredek pri prepoznavanju začetnega glasu in napredek v besednem zakladu pri otrocih starih 4–6 let v obdobju petih mesecev. Z uporabo deskriptivne metode in metode praktičnega dela smo ugotavljali razlike pri poimenovanju sličic, poimenovanju začetnega glasu in številu tvorjenih besed na določen začetni glas (npr. sličica jež, začetni glas »j«, tvorjenje besed; jabolko, jezik …) na neslučajnostnem vzorcu otrok starih 4–6 let. Pri prepoznavanju začetnega glasu se je v večini primerov izkazalo, da otrokom ne povzroča večjih težav. Pri tvorjenju besed pa so se kazale precejšnje razlike med posamezniki. Nekaj otrok je precej izstopalo tako po številu tvorjenih besed kot tudi po tem, da so bile nekatere tvorjene besede zahtevnejše. Nekaj otrok pa je imelo pri tvorjenju besed večje težave ali pa so bile tvorjene besede predvsem imena in predmeti, ki so bili tisti trenutek v okolici. Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, da se kaže napredek med prvim in drugim preverjanjem v razvoju govora in razvoju besednega zaklada. Pri nekaterih otrocih je bil napredek večji, pri drugih pa manjši.
Keywords: govorni razvoj, opismenjevanje, pismenost, poslušanje, besedni zaklad, glasovno zavedanje, začetni glas.
Published in DKUM: 23.04.2018; Views: 1619; Downloads: 243
.pdf Full text (1,52 MB)

Search done in 8.38 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica