1. Učinek Ga4+7 in proheksadion-ca na zavezanost plodičev pri jablani (malus domestica b.) sorte ' topaz' : magistrsko deloPrimož Kotnik, 2025, master's thesis Abstract: Leta 2024 smo v nasadu jablan v Sadjarskem centru Maribor v Gačniku izvedli raziskavo, v kateri smo preučevali vpliv giberelinske kisline (GA4₊₇) in proheksadion-Ca (Pro-Ca) na zavezanost plodičev, količino pridelka, povratno cvetenje ter zrelostne in kakovostne parametre jabolk pri sorti 'Topaz'. Poskus je obsegal štiri obravnavanja (kontrola, GA4₊₇ x 1, GA4₊₇ x 3 in GA4₊₇ + Pro-Ca). Iz pridobljenih rezultatov je razvidno, da aplikacija GA4₊₇ samostojno ali v kombinaciji s Pro-Ca ni imela pomembnega vpliva na zavezanost plodičev, količino pridelka, povprečno maso plodov in povratno cvetenje. Prav tako aplikacija omenjenih pripravkov ni pomembno vplivala na vsebnost topne suhe snovi, trdoto mesa plodov, skupne titracijske kisline, škrobni indeks in Streifov indeks zrelosti. Nakazal se je le blagi trend zaviranja zorenja plodov pri uporabi Pro-Ca.
Keywords: jablana, redčenje, giberelini, povratno cvetenje, pridelek
Published in DKUM: 03.11.2025; Views: 0; Downloads: 5
 Full text (2,16 MB) |
2. |
3. |
4. Učinek giberelinov na razvoj plodičev pri hruški sorte 'Viljamovka'Lea Sovdat, 2014, undergraduate thesis Abstract: V letu 2008 smo na zasebnem posestvu blizu Nove Gorice izvedli poskus z giberelini na hruški sorte 'Viljamovka'. Ugotavljali smo vpliv GA3 na zavezanost plodičev na drevesu. Gibereline smo aplicirali foliarno v času cvetenja, v različnih koncentracijah in terminih in sicer: 1. obravnavanje: 5 g GA3/ha v terminu 20−30 % odprtih cvetov + 5 g GA3/ha v polno odprte cvetove, 2. obravnavanje: 10 g GA3/ha v terminu 20−30 % odprtih cvetov + enak odmerek giberelinov v času polnega cvetenja, 3. obravnavanje: 10 g GA3/ha v polnem cvetenju, 4. obravnavanje: 20 g GA3/ha v polnem cvetenju, 5. obravnavanje: 10 g GA3/ha v terminu 20−30 % odprtih cvetov, 6. obravnavanje: 20 g GA3/ha v terminu 20‒30 % odprtih cvetov in 7. obravnavanje: kontrola- netretirana drevesa. Izračunan koeficient rodnosti je bil najvišji pri kontrolnih drevesih (0,42), pri tretiranih pa v obravnavanju št. 3 in 5 (0,4 oz 0,39). Najmanjši koeficient rodnosti so dosegla drevesa v obravnavanju 1 in 6 (0,24). Z GA3 tretirana drevesa niso imela dokazljivo večjega števila plodov in višjih koeficientov rodnosti od netretiranih – kontrolnih dreves, torej GA3 v našem primeru ni izboljšal zavezanosti plodičev.
Keywords: Giberelini, hruška, Viljamovka, partenokarpija
Published in DKUM: 30.05.2014; Views: 2189; Downloads: 185
Full text (617,81 KB) |
5. Vpliv uporabe giberelinov na mehansko in kemijsko sestavo grozdja pri sortah 'Rumeni muškat' in 'Renski rizling'Denis Kunčić, 2012, undergraduate thesis Abstract: V letu 2008 smo v vinogradu družine Kunčić (Razkrižje) proučevali vpliv uporabe giberelinov in defoliacije na mehansko in kemijsko sestavo grozdja pri sortah 'Rumeni muškat' in 'Renski rizling'. Poskus smo zastavili po metodi latinskega kvadrata 4 x 4. Tako so bila 4 obravnavanja; -giberelini v koncentraciji 20 mg/l (G2), giberelini v koncentraciji 10 mg/l (G1), defoliacija (D) in kontrola (K) v 4 ponovitvah. Škropljenje z giberelini v koncentraciji 20 mg/l smo opravili 8. junija, z giberelini v koncentraciji 10 mg/l pa 8. junija in 12. junija. Defoliacija je bila izvedena v času polnega cvetenja. Poskus je zajemal 80 trsov pri vsaki sorti. Grozdi so bili najmanj zbiti pri defoliaciji, najbolj pa pri kontroli. Med G1 in G2 ni bilo razlik. Vsebnost sladkorja je bila v treh primerih najmanjša pri kontroli. Skupne titracijske kisline so bile v treh primerih najmanjše pri defoliaciji. Masa jagode je bila pri G1 in G2 večja kot pri kontroli, pri defoliaciji pa je bila najmanjša. Masa pecljevine je bila v treh primerih največja pri kontroli. Delež pecljevine je bil največji pri kontroli, z izjemo G1 pri sorti 'Renski rizling'. Razmerje med dolžino pecljevine in maso jagod je bilo pri defoliaciji večje kot pri kontroli, v treh primerih pa je bilo to razmerje večje tudi pri G1 in G2. Razmerje med dolžino in maso pecljevine je bilo najmanjše pri kontroli. Pri ostalih parametrih ni bilo statistično značilnih razlik.
Keywords: vinska trta, giberelini, mehanska in kemijska sestava grozdja
Published in DKUM: 20.04.2012; Views: 2368; Downloads: 200
Full text (1,29 MB) |
6. Uporaba proheksadion-Ca pri hruškah (Pyrus communis L.) sorte ViljamovaDušan Popovski, 2009, undergraduate thesis Abstract: Na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru smo v letu 2003 preučevali vpliv rastnega regulatorja proheksadion-Ca (pripravek Regalis®) na parametre rasti in rodnosti hrušk (Pyrus communis L.) sorte Viljamova. V poskus je bilo vključenih 196 dreves, ki so bila razdeljena na šest obravnavanj. Obravnavanja so predstavljala različen čas in odmerek Regalisa. Obravnavanje 1: kontrola – netretirana drevesa; obravnavanje 2: 1 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 2 kg/ha po obiranju; obravnavanje 3: 1 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 4: 2 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 5: 3 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem in po cvetenju + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 6: 3 x 1 kg/ha Regalisa med in po cvetenju. Rezultati kažejo, da se je vpliv Regalisa pokazal kot trend manjšanja bujnosti rasti in preprečevanja odpadanja plodov pri hruški, vendar je njegov vpliv nekonsistenten. Razlog za tak podatek je v izjemno močni suši tekom cele vegetacije ter v močnem pojavu hruševega ožiga (Erwinia amylovora).
Keywords: hruška / rast / rodnost / giberelini / proheksadion-Ca /
Published in DKUM: 06.04.2009; Views: 3442; Downloads: 276
Full text (410,26 KB) |
