| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vloga vzgojitelja pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu
Nina Šelih, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Vloga vzgojitelja pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu je opisan gibalni razvoj otroka. Opisali smo faze in načela gibalnega razvoja. V nadaljevanju smo opisali naravne oblike gibanja, njihovo delitev ter predstavili različne primere le-teh. Opisali smo vlogo vzgojitelja ter predstavili dosedanje raziskave in ugotovitve. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno vlogo ima vzgojitelj pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu, cilj diplomskega dela pa je bil, da s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika ugotovimo količino izvajanja naravnih oblik gibanja v vrtcu in kakšen pomen predstavlja vzgojiteljem izvajanje le-teh. Empirični del diplomskega dela temelji na uporabi kavzalno neeksperimentalne metode. Podatke smo zbrali s kvantitativno metodo – anonimni anketni vprašalnik. Anonimni anketni vprašalnik smo razdelili med zaposlene vzgojitelje v Vrtcih občine Žalec. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji, ki so v vrtcu zaposleni dlje časa, v svojem Letnem delovnem načrtu ne načrtujejo več različnih naravnih oblik gibanja kot vzgojitelji, ki so v vrtcu zaposleni manj časa, ter vzgojitelji, ki so v svojem prostem času več aktivni, se med načrtovanimi in vodenimi oblikami gibalno-športnih dejavnosti ne poslužujejo več naravnih oblik gibanja kot vzgojitelji, ki so manj aktivni. Prav tako smo ugotovili, da pri načrtovanju teka v Letnem delovnem načrtu ni razlike glede na starostno skupino otrok, ki jo imajo vzgojitelji, ter da vzgojitelji, ki živijo na podeželju, naravnih oblik gibanja ne izvajajo večkrat kot vzgojitelji, ki živijo v mestu.
Keywords: predšolski otrok, gibalni razvoj otroka, naravne oblike gibanja, vloga vzgojitelja, gibalno-športne dejavnosti, količina izvajanja naravnih oblik gibanja
Published: 22.07.2021; Views: 152; Downloads: 29
.pdf Full text (1,05 MB)

2.
Vpliv načrtovanja gibalnih /športnih dejavnosti v vrtcu na motorične sposobnosti otrok
Doroteja Trčko, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je ugotoviti načrt in izvedbo gibalno/športne dejavnosti ter ugotoviti vpliv in stanje motoričnih sposobnosti otrok. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema gibanje otrok v predšolskem obdobju, gibalni razvoj in vpliv na otroka ter načrtovanje in izvajanje gibalno/športnih dejavnosti, zaključi se z dosedanjimi raziskavami in ugotovitvami, ki se navezujejo na to diplomsko nalogo. V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo. V vzorec smo vključili 42 otrok, starih 4‒6 let, ter vzgojiteljice vrtca Najdihojca Hajdina in vrtca Otona Župančiča ‒ Kebelj, Slovenska Bistrica. Pri analizi podatkov smo uporabili deskriptivno in bivariatno analizo (analiza variance). Otroke smo testirali s pomočjo 17 motoričnih testov. Ugotovili smo, da je poleg pogostosti načrtovanja pomemben čas trajanja izvedbe gibalno-športnih dejavnosti. Ugotovili smo tudi, da imajo boljši motorični status otroci, ki imajo dalj časa načrtovane gibalno-športne dejavnosti.
Keywords: motorična sposobnost, gibalni razvoj, gibalno/športne dejavnosti, otroci v predšolski dobi, vrtec.
Published: 29.11.2018; Views: 835; Downloads: 143
.pdf Full text (1,05 MB)

3.
Dejavnosti različnih vzgojnih področij kot spodbuda za gibalno izražanje otrok
Maša Laussegger, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu v teoretičnem delu opredeljujemo področje plesne vzgoje. Poglavja obsegajo tudi razvoj, cilje, načela, metode in oblike plesne vzgoje. Opozarjamo na spontano gibalno izražanje otrok. V tem poglavju izpostavljamo tudi ključne naloge in vloge vzgojitelja pri njem. Glavno vodilo diplomskega dela je ples v povezavi z drugimi vzgojnimi področji, kar smo vključili najprej teoretično. V zadnji točki teoretičnega dela smo vključili vse cilje in predstavili dejavnosti plesne vzgoje, primerne za starost 1. do 3. leta po Kurikulumu za vrtce. V praktičnem delu so predstavljeni načrt dejavnosti, priprave in evalvacije izvedenih dejavnosti. V dejavnosti je bilo vključenih 14 otrok, 8 deklic in 6 dečkov, starih 2 in 3 leta, ki obiskujejo Vrtec Šentvid, enoto Sapramiška. Dejavnosti so potekale v obliki mesečnega načrtovanja z dvema tedenskima nastopoma v skupini. Vsak izmed njih je bil eden izmed sedmih področjih kurikuluma v povezavi s plesno vzgojo. Želeli smo ugotoviti, ali in na kakšen način druga vzgojna področja vplivajo na gibalno izražanje otrok. Ugotovili smo, da z dobro spodbudo drugega področja otroci dobijo zadostno mero motivacije in ustvarjalnosti, da se ob tem lahko brez težav gibalno izražajo.
Keywords: druga vzgojna področja, plesna vzgoja, dejavnosti, področja Kurikuluma za vrtec, spontano gibalno izražanje.
Published: 22.09.2017; Views: 550; Downloads: 134
.pdf Full text (4,59 MB)

4.
ANALIZA INTEGRIRANE PRAKSE S PODROČJA PLESNE VZGOJE NA PREDŠOLSKI STOPNJI
Sanja Kladnik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava področje plesne vzgoje na predšolski stopnji in je sestavljeno z dveh delov. Prvi del predstavlja teorija, ki opredeljuje vzgojno področje plesne vzgoje, značilnosti tega in vpliv, ki ga plesna vzgoja povzroča na gibalni in plesni razvoj predšolskega otroka. V sklop razvoja teh dveh področij so vključene zakonitosti psihofizičnega razvoja pri gibalnih dejavnostih in dejavniki, ki vplivajo na gibalni in plesni razvoj. V delu je predstavljen tudi razvoj plesne sposobnosti ali plesnosti. Prav tako delo obravnava pomen spodbud in metod, ki vplivajo na razvoj plesnosti. Navedene in opisane so vrste gibalno-plesnih dejavnosti, vzgojna načela, oblike in metode dela, ki se jih poslužujemo pri plesni vzgoji. Pomemben del zajema načrtovanje vzgojnega dela na področju plesne vzgoje, v sklopu katerega se delo dotika kurikuluma za vrtce, kateri služi kot temelji dokument pri delu s predšolskimi otroki. Obravnavane so tudi teme, kot so načrtovalna obdobja na področju plesne vzgoje, dnevno načrtovanje priprav dejavnosti in metodični postopki. Podrobneje je v delo vključena tudi analiza vzgojnega dela s področja plesne vzgoje, ki je teoretično izhodišče za empirični del diplomskega dela. Teorijo diplomskega dela sklepa predstavitev študija predšolske vzgoje, ciljev, ki jih študentje morajo doseči tekom študija, praktičnega usposabljanja študentov in kompetenc, ki si jih študentje pridobijo ob zaključku študija predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Drugi, empirični, del diplomskega dela skozi posamezne dnevne priprave in analize dela, pridobljene na integrirani praksi, predstavlja vzgojno delo s področja plesa. V tem delu je moč opaziti dosego cilja, osvojitev plesne dramatizacije Janko in Metka, s pomočjo postopnih in sistematičnih priprav. Eksperimentalno skupino, vključeno v delo, predstavlja 21 otrok vrtca Borisa Pečeta, enote Bresternica, starih od tri do šest let.
Keywords: Ples, plesna vzgoja, plesnost, vrste gibalno-plesnih dejavnosti, metode in oblike dela, načrtovanje plesnih dejavnosti, analize plesnih dejavnosti, študij predšolske vzgoje.
Published: 16.02.2015; Views: 1098; Downloads: 218
.pdf Full text (945,92 KB)

5.
VPLIV REDNE GIBALNE DEJAVNOSTI NA RAZVOJ KOORDINACIJE PRI 1 DO 2 LETI STARIH OTROCIH
Helena Lužar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vpliv redne gibalne dejavnosti na razvoj koordinacije pri 1 do 2 leti starih otrocih smo želeli ugotoviti, ali redna, načrtovana in strokovno vodena gibalna dejavnost vpliva na razvoj koordinacije pri od enega do dveh let starih otrocih. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili gibalne sposobnosti otrok, njihovo koordinacijo, telesne razsežnosti, gibalna znanja in gibalno izkušenjsko okolje ter opredelili gibalne dejavnosti v vrtcu in kompetence vzgojitelja na področju gibanja/športa. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati pedagoškega eksperimenta, v katerem so otroci eksperimentalne skupine med eksperimentom od dva- do trikrat na teden izvajali načrtovane in strokovno vodene gibalne dejavnosti s poudarkom na razvijanju koordinacije, otroci kontrolne skupine pa so v tem času izvajali gibalne dejavnosti po letnem delovnem načrtu vzgojiteljice. Otroke smo testirali s pomočjo štirih testov gibalnih znanj. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da so otroci eksperimentalne skupine po izvedenem pedagoškem eksperimentu napredovali bolj kot otroci iz kontrolne skupine.
Keywords: Gibalne sposobnosti otrok, koordinacija, telesne razsežnosti otrok, gibalna znanja, gibalno izkušenjsko okolje, gibalne dejavnosti v vrtcu, kompetence vzgojitelja
Published: 11.06.2013; Views: 1346; Downloads: 266
.pdf Full text (565,29 KB)

6.
VPLIV NAČRTOVANIH IN VODENIH GIBALNIH DEJAVNOSTI NA OSVAJANJE GIBALNIH ZNANJ 3-4 LETA STARIH OTROK
Marjana Knuplež, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vpliv načrtovanih in vodenih gibalnih dejavnosti na osvajanje gibalnih znanj 3—4 leta starih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalne kompetence otroka, gibalni razvoj in gibalne sposobnosti 3—4 leta starih otrok ter opredelili pojma gibalna znanja in gibalno izkušenjsko bogato okolje. V empiričnem delu smo na podlagi pedagoškega eksperimenta ugotavljali vpliv načrtovanih in vodenih gibalnih dejavnosti na osvajanje gibalnih znanj 3—4 leta starih otrok. Pedagoški eksperiment je potekal v časovnem obdobju treh mesecev. Eksperimentalni vzorec so predstavljali 3—4 leta stari otroci. Na osnovi rezultatov pedagoškega eksperimenta smo ugotovili, da obstajajo razlike v gibalnih znanjih med eksperimentalno in kontrolno skupino. Na osnovi t-testa smo tudi ugotovili, da načrtovane in vodene gibalne dejavnosti s poudarkom na razvijanju gibalnih sposobnosti pozitivno vplivajo na ustvarjanje gibalnih znanj predšolskih otrok.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, gibalna znanja, gibalne kompetence, gibalne/športne dejavnosti, gibalno izkušenjsko bogato okolje, pedagoški eksperiment.
Published: 03.04.2012; Views: 2798; Downloads: 362
.pdf Full text (1,00 MB)

7.
VPLIV VZGOJITELJEV NA IZVAJANJE GIBALNIH/ŠPORTNIH DEJAVNOSTI V VRTCU SLOVENSKE KONJICE
Metka Lipovšek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vzgojiteljev na izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v Vrtcu Slovenske Konjice smo želeli ugotoviti, ali drži, da vzgojitelji, ki so v prostem času športno aktivni, tudi v vrtcu pogosteje izvajajo gibalne/športne aktivnosti, ali stopnja izobrazbe vpliva na pogostost izvajanja gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu, ali starost vzgojiteljev in pomočnikov vpliva na pogostost vključevanja v gibalne/športne aktivnosti skupaj z otroki, ali vzgojiteljevo športno aktivnost onemogočajo zdravstvene težave in ali doba zaposlenosti vpliva na načrtovanje gibalnih/športnih aktivnosti skozi vse leto. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vpliv redne gibalne dejavnosti, gibalni in telesni razvoj otroka, sodobne negativne pojave v telesnem in gibalnem razvoju otrok, usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih dejavnosti v vrtcu, gibalne dejavnosti v Vrtcu Slovenske Konjice, gibalne kompetence otroka, vlogo vzgojiteljev pri ustvarjanju gibalnih kompetenc otroka in vrtec kot izkušenjsko bogato gibalno okolje. Podatke smo pridobili z anketiranjem zaposlenih v enotah Vrtca Slovenske Konjice (Loče, Tatenbachova, Zbelovo, Slomškova, Prevrat, Tepanje, Žiče, Jernej, Špitalič). Namen raziskave je bil proučiti vpliv vzgojiteljev na količino in kakovost izvajanja gibalnih/športnih dejavnosti predšolskih otrok. Ugotovili smo, da športno aktivnost vzgojiteljem onemogoča pomanjkanje časa. Rezultati ankete kažejo, da večina vzgojiteljev in pomočnikov načrtuje izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti skozi celo leto, skoraj vsi se aktivo vključujejo v gibalne/športne aktivnosti otrok, rezultat njihovega vključevanja pa je, da so otroci bolj zainteresirani za sodelovanje pri gibalnih/športnih aktivnostih.
Keywords: Ključne besede: gibalne dejavnosti v vrtcu, gibalni razvoj otroka, telesni razvoj otroka, kompetence vzgojitelja, gibalne kompetence otroka, izkušenjsko bogato gibalno okolje.
Published: 02.04.2012; Views: 3167; Downloads: 535
.pdf Full text (475,70 KB)

8.
MOŽNOST IZVAJANJA ŠPORTNIH DEJAVNOSTI V PTUJSKIH VRTCIH
Suzana Golenko, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Možnosti izvajanja športnih dejavnosti v ptujskih vrtcih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili cilje gibalne/športne vzgoje v vrtcu, vlogo vzgojitelja pri razvijanju gibalnih kompetenc otroka, pomen športnih dejavnosti za gibalni razvoj otroka, normative za izvajanje gibalnih dejavnosti v vrtcu, možnosti za izvajanje športnih dejavnosti v ptujskih vrtcih in športne dejavnosti v enotah Vrtca Ptuj. Empirični del zajema ugotovitve raziskave, pridobljene z anketo. Anketiranih je bilo 37 vzgojiteljic Vrtca Ptuj. Namen diplomske naloge je preučiti možnosti za izvajanje športnih dejavnosti v ptujskih vrtcih. Ugotovili smo, da vzgojiteljice največ gibalnih dejavnosti izvajajo v igralnici, da imajo travnate in asfaltne površine s primernimi igrali ter dobro opremljenost s športnimi pripomočki; da se vzgojiteljice s srednjo izobrazbo ne udeležujejo toliko strokovnih seminarjev, povezanih z gibalno/športnim področjem, kakor vzgojitelice z visoko in višjo izobrazbo; večina anketiranih vzgojiteljic ni aktivna na športnem področju izven vrtca; največ vzgojiteljic brez naziva občasno spremlja strokovno literaturo s področja gibanja/športa; večina vzgojiteljic se občasno vključuje v različne projekte, povezane z gibalno/športnim področjem.
Keywords: športne površine, gibalno/športne dejavnosti v vrtcu, vrtec Ptuj, usposobljenost vzgojiteljic
Published: 09.05.2011; Views: 1683; Downloads: 162
.pdf Full text (520,36 KB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica