1. KARIERNA ORIENTACIJA OTROKA S POSEBNIMI POTREBAMI V OSNOVNOŠOLSKEM PROGRAMU Z NIŽJIM IZOBRAZBENIM STANDARDOM - ŠTUDIJA PRIMERATina Lovrec, 2016, master's thesis Abstract: Evropske države v zadnjih nekaj desetletjih postopoma prilagajajo zakonodajo in izobraževalne programe rednih šol z namenom izboljšati vključevanje otrok in mladostnikov s posebnimi izobraževalnimi potrebami. Začetek sprememb v Sloveniji je na tem področju pomenila Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (1995). Skoraj sočasno so bili sprejeti nekateri pomembnejši zakoni, med katerimi je potrebno omeniti Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja iz leta 1996, Zakon o osnovni šoli iz leta 1996 ter leta 2000 sprejet Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Zakonodaja tako opredeljuje otroke s posebnimi potrebami, ureja celotno področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami na vseh ravneh izobraževanja ter predpisuje načine in oblike izvajanja vzgoje in izobraževanja.
Trenutno aktualni Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) kot temeljno konceptualno usmeritev opredeljuje inkluzivno naravnano izobraževanje, zato v nalogi natančneje opišemo inkluzijo. Pozornost se je namreč ob spremembah zakonodaje iz otrokove motnje, ovire ali primanjkljaja premaknila na sprejemanje različnosti in individualnosti učencev. Poleg inkluzije je predstavljeno še področje integracije in vzporednice med omenjenima pojmoma. Teoretični del naloge se nadaljuje z opredelitvijo otrok s posebnimi potrebami, s poudarkom na gibalno oviranih otrocih, ki trpijo za posledicami cerebralne paralize. V nadaljevanju je opisan postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami in s tem povezane značilnosti. Predstavljene so tudi možnosti usmerjanja otrok s posebnimi potrebami po končanem devetem razredu osnovne šole s prilagojenim programom in šolanje na programih nižjega poklicnega izobraževanja. Na koncu teoretičnega dela je opredeljena še karierna orientacija, njeno zgodovinsko ozadje ter ovire na karierni poti otrok s posebnimi potrebami.
Predmet raziskovanja v empiričnem delu magistrske naloge je poklicno usmerjanje otroka s posebnimi potrebami po končanem osnovnošolskem izobraževanju v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom. Kljub temu da so v šolski zakonodaji postavljeni temelji postopka usmerjanja in inkluzivne vzgoje in izobraževanja, v praksi nemalokrat prihaja do težav in posledično neustreznih usmeritev.
S pomočjo študije primera smo želeli izpostaviti in opozoriti na probleme, ki se lahko pojavljajo pri kariernem usmerjanju gibalno oviranega učenca, ki ima tudi več drugih posebnih potreb. Pri tem smo se opirali na javne in zasebne dokumente o obravnavanem primeru posameznika s posebnimi potrebami ter na zakone in predpise, ki veljajo za otroke s posebnimi potrebami. Obenem smo v nalogi poudarili širši družbeni interes za vključitev otrok s posebnimi potrebami v redne oblike vzgoje in izobraževanja, s čimer želi družba zagotoviti enake možnosti vsem brez diskriminiranja. Poleg študije primera smo uporabili še polstrukturirana intervjuja, ki sta nam bila v veliko pomoč pri poglobljenem razumevanja obravnavanega primera.
S pomočjo študije primera smo ugotovili, da je samoiniciativnost staršev pri usmerjanju otrok s posebnimi potrebami pomemben faktor. Njihova zavzetost lahko pripomore pri iskanju najustreznejše rešitve za nadaljevanje karierne poti. Strokovni delavci pa ugotavljajo, da je trenutno veljavna zakonodaja na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami še zmeraj pomanjkljiva. Več pozornosti bi bilo potrebno posvečati karierni orientaciji otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, gibalno ovirani otroci, cerebralna paraliza, inkluzija, integracija, karierna orientacija, nižje poklicno izobraževanje
Published in DKUM: 09.12.2016; Views: 3290; Downloads: 291
 Full text (1,37 MB) |
2. POTREBE GIBALNO OVIRANIH OTROK IN MLADOSTNIKOV TER NJIHOVIH STARŠEV ZA KAKOVOSTNO ŽIVLJENJEKristina Božnar, 2016, master's thesis/paper Abstract: Gibalna oviranost v družino prinese nepričakovane skrbi in težave. Življenje se kar naenkrat spremeni in dobi nov smisel. Starši želijo vsem svojim otrokom omogočiti čim bolj kakovostno, samostojno in zdravo življenje; nekako vedo, kako to omogočiti. Če pa gre za zagotovitev čim kakovostnejšega življenja gibalno oviranemu otroku, pa je situacija drugačna.
Pogosto se zgodi, da starši sploh ne vedo, kakšno prognozo ima otrok. Najpogosteje se z boleznijo in težavami, ki se ob tem pojavljajo, srečujejo starši in drugi družinski člani sami. Situacijo skušajo kar se le da dobro sprejeti, težave, ki se pojavljajo, sproti reševati ali prikriti, čeprav na njihovo reševanje velikokrat nimajo niti vpliva niti nimajo možnosti izraziti svojega mnenja.
Že majhne spremembe, prilagoditve ter možnosti, ki bi jim bile omogočene, bi pomenile napredek, s katerim bi bilo življenje otrok, njihovih staršev in ne nazadnje celotne družine bolj kakovostno.
Prvi del magistrske naloge temelji na teoriji. Predstavili smo klasifikacijo in različne oblike gibalne oviranosti, ki jih poznamo pri otrocih in mladostnikih; v nadaljevanju pa smo opisali različna področja potreb gibalno oviranih otrok in njihovih staršev za kakovostnejše življenje.
V drugem delu naloge smo, s pomočjo staršev, predstavili področje potreb, ki jih imajo pri zagotavljanju kakovostnejšega življenja. Raziskava je potekala z anonimnim vprašalnikom, ki smo ga članom društev in staršem otrok v šolah, ki izobražujejo tudi gibalno ovirane, razdelili preko odgovornih oseb. Anketa je zaradi boljšega, lažjega in obsežnejšega odziva staršev potekala v papirni in elektronski izvedbi, preko 1ka ankete.
Raziskava je pokazala, da, po mnenju staršev, njihovi gibalno ovirani otroci za kakovostnejše življenje potrebujejo še več prilagoditev in pomoči, kot smo pričakovali. Pomoč potrebujejo na različnih področjih, pogosto pa si sami ne morejo ali ne znajo pomagati.
Keywords: gibalno ovirani otroci, potrebe otrok, potrebe staršev
Published in DKUM: 08.11.2016; Views: 1962; Downloads: 533
Full text (1,17 MB) |
3. DRUŽINA PREDŠOLSKEGA OTROKA S POSEBNIMI POTREBAMIUrška Sreš, 2014, undergraduate thesis Abstract: Predmet diplomskega dela je družina s predšolskim otrokom s posebnimi potrebami. Do tega raziskovanja me je pripeljalo zanimanje in veselje za delo z otroki s posebnimi potrebami, ki so mi ga ti otroci tudi vzbudili. Z otroki s posebnimi potrebami sem se srečevala že v obdobju srednješolskega izobraževanja, v študijskem obdobju pa sem imela priložnost spoznati še otroke s posebnimi potrebami, ki so v razvojnem oddelku. Skozi tedenske obiske razvojnega oddelka v Murski Soboti sem spoznavala delo z otroki s posebnimi potrebami, sodelovanje med starši in vzgojitelji ter doživeto veselje otrok ob dejavnostih. Prav tako sem imela priložnost videti, kako veliko vlogo ima družina predšolskega otroka s posebnimi potrebami že samo, ko ga vodijo v vrtec, kaj šele pa pomeni vloga družine doma.
Da bi dobila odgovore na vprašanja, kako sploh družina doživlja novico, da ima otroka s posebnimi potrebami, kako se s tem sooči, kako se vloga družine spremeni, s kakšnimi težavami se srečujejo ipd., sem opravila intervju z materami predšolskega otroka s posebnimi potrebami. V diplomski nalogi sem najprej v teoretičnem delu predstavila nekaj splošnega o družini, nato sem se pa osredotočila predvsem na družino, ki ima otroka s posebnimi potrebami, na predšolske otroke s posebnimi potrebami, na vzgojo in izobraževanje, ki je ključnega pomena v otroštvu, ter na posamezne kategorije otrok s posebnimi potrebami. Empirični del pa je tisti, v katerem so navedeni odgovori na raziskovalna vprašanja in preverjene hipoteze.
Keywords: družina, predšolski otrok s posebnimi potrebami, soočanje družine, otroci z govorno-jezikovno motnjo, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci
Published in DKUM: 23.07.2014; Views: 2934; Downloads: 675
Full text (617,89 KB) |
4. GIBALNO OVIRANI OTROCI PRI POUKU ŠPORTNE VZGOJE V OSNOVNI ŠOLIKaja Krivonog, 2013, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge predstavljamo, kakšne so vrste gibalne oviranosti in posebnosti pri športni vzgoji, kjer so vključeni gibalno ovirani učenci. Posebno pozornost smo namenili prilagoditvam pouka z vidika dejavnosti, pripomočkov, prostora in časa ter spremljevalca pri vodenju športnih dejavnosti. Predstavili smo tudi različne prilagojene športne dejavnosti, ki so na voljo. Potrebno se je namreč zavedati, da lahko ob ustrezni strokovni podpori gibalno ovirani učenci pridobijo dovolj znanja in sposobnosti za sodelovanje pri športnih dejavnostih. Z aktivnim vključevanjem pridobijo delovne navade, vztrajnost, navajajo se na sodelovanje s sošolci in ob dobrem sodelovanju tudi dosežejo želen uspeh. Cilj vključitve gibalno oviranih otrok v pouk športne vzgoje je zmanjšanje otrokovih primanjkljajev in razvijanje močnih področij, vključevanje med vrstnike, širšo družbo in omogočanje stikov z okolico (Krušec, 2008). Namen diplomske naloge je predvsem opozoriti na problematiko poučevanja športne vzgoje za gibalno ovirane učence. V raziskavi smo anketirali 10 učiteljev, ki poučujejo športno vzgojo na razredni in predmetni stopnji. Izvedli smo tudi neposredno opazovanje pouka športne vzgoje, kjer so vključeni gibalno ovirani učenci. V našem raziskovalnem vzorcu se je pokazalo, da gibalno ovirani učenci praviloma niso vključeni v pouk športne vzgoje, še vedno je veliko gibalno oviranih učencev športne vzgoje oproščenih. Opažamo, da se pojavlja velik razkorak med teorijo, ki zagovarja pomembnost športne vzgoje in prakso. Učitelji nimajo izdelanega individualiziranega programa in so premalo seznanjeni s pripomočki in prilagoditvami za gibalno ovirane učence, prav tako menijo, da nimajo dovolj strokovnega znanja na tem področju. Rezultati so pokazali, da učenci zelo radi sodelujejo pri pouku športne vzgoje.
Keywords: Gibalno ovirani otroci, športna vzgoja, pripomočki, prilagoditve, integracija.
Published in DKUM: 20.11.2013; Views: 3728; Downloads: 685
Full text (1,42 MB) |
