| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ergonomski vidiki razvoja vrtnega traktorja
Andrej Petek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena preučitev vrtnega traktorja z vidika ergonomije. Opredeljena je zgodovina kosilnice in traktorja ter njuna povezava v razvoj vrtnega traktorja in ergonomije. Definirani so pogoji uporabe vrtnega traktorja in že obstoječe ergonomske izboljšave. Predstavljen in modelno prikazan pa je tudi lasten predlog izboljšave, ki omogoča uporabo vrtnega traktorja tudi gibalno oviranim osebam. Konstrukcijska sprememba pripomore k samostojnosti oziroma nasploh omogoči gibalno ovirani osebi delo z vrtnim traktorjem.
Keywords: vrtni traktor, ergonomija, vrtni stroj, stroj za košnjo trave, kosilnica, razvoj traktorja, modeliranje, pogoji uporabe vrtnega traktorja, invalidi, gibalno ovirane osebe.
Published: 07.07.2014; Views: 784; Downloads: 112
.pdf Full text (1,43 MB)

2.
ANALIZA PARAMETROV URBANEGA OKOLJA ZA OPTIMIRANJE NAVIGACIJE PRI GIBALNO OVIRANIH OSEBAH
Eva Jelovčan, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Obisk šole ali trgovine je za zdravega človeka vsakodnevni opravek, kateremu ne posveča večje pozornosti. Za približno 8 % Slovencev, ki so invalidi, pa lahko nepremostljivo oviro pomeni že previsok robnik ali neprimerna vrata. V urbanem okolju je opaziti veliko arhitektonskih ovir, ki gibalno oviranim osebam predstavljajo poseg v njihovo samostojnost pri vsakodnevnih aktivnostih. Ovire, ki jih posameznik lahko premaga, pa se razlikujejo glede na njegovo gibalno oviranost in tehnični pripomoček, ki ga za pomoč pri gibanju uporablja. Glavni namen magistrskega dela je bil poiskati in analizirati parametre urbanega okolja, kar bi nam omogočilo optimiranje navigacije za gibalno ovirane osebe. Poleg tega je bil namen tudi preveriti samo smiselnost razvoja navigacije za gibalno ovirane osebe. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali gibalno ovirane osebe lahko uporabljajo elektronske naprave, preko katerih bi lahko uporabljali navigacijo. Cilj je bil tudi raziskati, v kolikšni meri se gibalno ovirane osebe lahko samostojno gibljejo po urbanem okolju in v katerih objektih v javni rabi naletijo na največ arhitektonskih ovir. Nadaljnji cilj je bil ugotoviti, katere arhitektonske ovire se v urbanem okolju pojavljajo najpogosteje in katere so v povprečju za največ gibalno oviranih neprehodne. Naš zadnji cilj je bil ugotoviti, kateri so ukrepi, ki bi gibalno oviranim najbolj pomagali pri povečanju njihove samostojnosti v urbanem okolju. S pomočjo SWOT analize smo pridobili potrebne informacije in celovito oceno o trenutnem stanju na področju dostopnosti urbanega okolja gibalno oviranim. Ugotovili smo, da nekaj literature in priročnikov o tej problematiki že obstaja in da si tudi gibalno ovirani močno želijo izboljšav. Težava pa je, da širša javnost s težavami ni seznanjena in tako spremembe potekajo počasi. Na osnovi SWOT analize smo strukturirali še TOWS matriko in razvili strategije, ki predlagajo širjenje zavedanja o tej problematiki, financiranje odstranjevanja ovir in kaznovanje za zasedanje površin, namenjenih gibalno oviranim osebam. Ugotovitve smo uporabili pri oblikovanju anketnega vprašalnika. Ugotovili smo, da si gibalno ovirani najbolj želijo dostopnega okolja, česar pa ne moremo doseči čez noč. Lahko pa jim pot olajšamo z navigacijo, ki so jo ocenili za smiseln ukrep. Rezultati so pokazali, da 71 % anketirancev lahko uporablja pametni telefon, zato bi bilo navigacijo smiselno oblikovati kot aplikacijo za telefon. Pri tem moramo biti posebej pozorni pri prikazovanju ovir v upravnih enotah, kino dvoranah in gledališčih, kjer vprašani naletijo na največ ovir. Med arhitektonskimi ovirami so v povprečju za največ gibalno oviranih neprehodni preozki hodniki in pločniki ter neprilagojeni toaletni prostori. Poleg navigacije bi predlagali še enostaven ukrep — izobraževanje širše javnosti o težavah premikanja gibalno oviranih po urbanem okolju. Z večjim zavedanjem bi postopoma lahko preprečili, da bi zdravi ljudje parkirali na mestih za invalide, parkirali kolesa na klančinah ter zaklepali kolesa na ograje ob klančinah. Z ozaveščanjem bi dosegli tudi večjo mero strpnosti in zmanjšanje diskriminacije, kar bi gibalno oviranim osebam veliko pomenilo in zaradi česar bi se z večjo samozavestjo sami odpravljali v urbano okolje.
Keywords: gibalno ovirane osebe, navigacija, urbano okolje, dostopnost, arhitektonske ovire
Published: 26.02.2016; Views: 789; Downloads: 138
.pdf Full text (2,16 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica