1. Vloga staršev pri vključevanju otrok v plavalni tečaj : diplomsko deloStaša Deranja, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vloga staršev pri vključevanju otrok v plavalni tečaj je bilo zastavljeno z namenom ugotoviti in raziskati, kakšno vlogo imajo starši pri vključevanju otrok v plavalni tečaj. Cilj diplomskega dela je s pomočjo anketnega vprašalnika staršev ugotoviti, zakaj je po njihovem mnenju pomembno plavanje, kakšne cilje imajo glede plavanja in ali poznajo učinke plavanja na otrokovo telo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljeno, kaj je plavanje in njegov pomen z različnih vidikov ter pomen plavanja na človeški organizem. Predstavljeno je tudi plavanje v učnem načrtu vrtcev, športnem programu Mali sonček in plavalnem tečaju. Na koncu teoretičnega dela je opredeljenih nekaj raziskav, ki se nanašajo na temo diplomske naloge, torej na vlogo staršev pri vključevanju otrok v plavalni tečaj. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija rezultatov izvedenega anonimnega anketnega vprašalnika. Uporabili smo neslučajnostni vzorec konkretne populacije staršev otrok iz različnih enot vrtca iz določenega kraja. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo deskriptivne statistike in regresijske analize. Raziskava je pokazala, da dobijo starši največ informacij o plavalnih tečajih s strani vzgojitelja in da v goriški regiji po mnenju staršev nimamo velike ponudbe za plavalne tečaje. Na vključitev otroka v plavalni tečaj vpliva oddaljenost kraja, kjer se izvajajo plavalni tečaji. Ugotovili smo, da znanje plavanja staršev vpliva na vključitev v plavalni tečaj, medtem ko neznanje plavanja staršev ne vpliva na vključitev otrok v plavalni tečaj. Poznavanje koristnih vplivov plavanja na otroka prav tako vpliva na vključitev v plavalni tečaj.
Preko raziskave smo spoznali najpomembnejše cilje in razloge staršev za vključitev otroka v plavalni tečaj. Raziskava je pokazala, da je vključitev otroka v plavalni tečaj odvisna od njegove starosti in da stopnja izobrazbe staršev ne vpliva na vključitev v plavalni tečaj. Spoznali smo še, zakaj je po mnenju staršev plavanje pomembno. Keywords: plavanje, vloga staršev pri vključevanju otrok v plavalni tečaj, razlogi za vključitev otroka v plavalni tečaj, učinki plavanja na otrokovo telo in razvoj, gibalni razvoj, šport. Published in DKUM: 20.01.2022; Views: 992; Downloads: 141 Full text (1001,84 KB) |
2. Vloga vzgojitelja pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcuNina Šelih, 2021, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Vloga vzgojitelja pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu je opisan gibalni razvoj otroka. Opisali smo faze in načela gibalnega razvoja. V nadaljevanju smo opisali naravne oblike gibanja, njihovo delitev ter predstavili različne primere le-teh. Opisali smo vlogo vzgojitelja ter predstavili dosedanje raziskave in ugotovitve. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno vlogo ima vzgojitelj pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu, cilj diplomskega dela pa je bil, da s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika ugotovimo količino izvajanja naravnih oblik gibanja v vrtcu in kakšen pomen predstavlja vzgojiteljem izvajanje le-teh. Empirični del diplomskega dela temelji na uporabi kavzalno neeksperimentalne metode. Podatke smo zbrali s kvantitativno metodo – anonimni anketni vprašalnik. Anonimni anketni vprašalnik smo razdelili med zaposlene vzgojitelje v Vrtcih občine Žalec. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji, ki so v vrtcu zaposleni dlje časa, v svojem Letnem delovnem načrtu ne načrtujejo več različnih naravnih oblik gibanja kot vzgojitelji, ki so v vrtcu zaposleni manj časa, ter vzgojitelji, ki so v svojem prostem času več aktivni, se med načrtovanimi in vodenimi oblikami gibalno-športnih dejavnosti ne poslužujejo več naravnih oblik gibanja kot vzgojitelji, ki so manj aktivni. Prav tako smo ugotovili, da pri načrtovanju teka v Letnem delovnem načrtu ni razlike glede na starostno skupino otrok, ki jo imajo vzgojitelji, ter da vzgojitelji, ki živijo na podeželju, naravnih oblik gibanja ne izvajajo večkrat kot vzgojitelji, ki živijo v mestu. Keywords: predšolski otrok, gibalni razvoj otroka, naravne oblike gibanja, vloga vzgojitelja, gibalno-športne dejavnosti, količina izvajanja naravnih oblik gibanja Published in DKUM: 22.07.2021; Views: 1563; Downloads: 276 Full text (1,05 MB) |
3. Naravne oblike gibanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobjuŠpela Mestnik, 2019, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela, z naslovom Naravne oblike gibanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, je bil preučiti pomen naravnih oblik gibanja in pripraviti zglede učnih priprav za poučevanje naravnih oblik gibanja v 1., 2. in 3. razredu devetletne osnovne šole. V teoretičnem delu magistrskega dela sta opisana šport in športna vzgoja v šoli. Sledi predstavitev biološkega, čustvenega, socialnega in gibalnega razvoja otroka ter gibalnih sposobnosti. Gibalna aktivnost pozitivno vpliva na telesni, socialni in čustveni razvoj. V magistrskemu delu smo se osredotočili na naravne oblike gibanja, kamor prištevamo bazične gibalne strukture, in sicer tek, skok, met ... Poleg posameznih naravnih oblik gibanja so predstavljene tudi elementarne igre. Izbira igre, ki vključuje elementarne oblike človekovega gibanja, je pomembna, saj lahko z njo uresničujemo cilje vadbene enote.
Praktični del temelji na učnih pripravah za hojo in tek, skoke, mete, dviganje in nošenje, plezanje in padce, plazenje in lazenje ter potiskanja in vlečenja. Aktivnosti v okviru učnih priprav so ciljno usmerjene, zabavne in raznovrstne. Učne priprave so zastavljene in napisane tako, da učenca metodično vodijo do usvojitve posameznih naravnih oblik gibanja, ob tem pa se zabavajo in razvijajo pozitiven odnos do športa. Med izdelanimi učnimi pripravami smo izpeljali naslednje tri: skoki, plezanje in padci ter plazenje in lazenje. Izvajane učne priprave smo ovrednotili s samoanalizo. Večina otrok je edine organizirane športne aktivnosti deležna v šolah, a kljub temu da se ta izvaja v celoti, ne zadovolji otrokovih potreb, zato je zelo pomembna kakovost. Vsebina magistrskega dela bo lahko v pomoč učiteljem razrednega pouka, ki bodo z ustreznimi gibalnimi dejavnostmi pri otrocih razvijali spoznavne, gibalne in čustvene sposobnosti ter lastnosti. Prav tako zajema korekten nabor idej za smiselno poučevanje naravnih oblik, kjer učenci pridobivajo novo in nadgrajujejo že obstoječe znanje. Keywords: prva triada, naravne oblike gibanja, gibalni razvoj otroka, gibalne sposobnosti, učne priprave Published in DKUM: 29.08.2019; Views: 4400; Downloads: 1110 Full text (3,56 MB) |
4. POMEN NARAVNIH OBLIK GIBANJA ZA GIBALNI RAZVOJ OTROKAJasna Furman, 2016, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Pomen naravnih oblik gibanja za gibalni razvoj otroka so opisani gibalni razvoj otroka, načela in faze gibalnega razvoja otroka ter razvojne stopnje gibalnih sposobnosti. V nadaljevanju so opisani posamezne naravne oblike gibanja in pomen elementarnih iger. Prav tako so v tem delu diplomske naloge opisani gibalne sposobnosti in pomen gibalnih dejavnosti otrok tako v družini kot tudi v vrtcu. Empirični del diplomskega dela temelji na uporabi kavzalno neeksperimentalne metode. Podatki so bili zbrani s kvantitativno metodo – analizo dokumentov Poročila terenskih vaj študentov študijskega programa Predšolska vzgoja. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, ali je v vrtcu posvečenega dovolj časa gibalno/športni aktivnosti otrok in ali so v zadostni meri izvajane posamezne naravne oblike gibanja. Ugotovljeno je bilo, da je le v manj kot polovici opazovanih vadbenih enot povprečni čas trajanja gibalnih/športnih dejavnosti znašal več kot 30 minut. Ugotovljeno je bilo tudi, da so v vseh vadbenih enotah pri posameznih vadbenih skupinah otrok prisotne vse naravne oblike gibanja: plazenja, lazenja, hoja, teki, padci, plezanja, skoki v višino, skoki v daljino, skoki v globino, potiskanja, vlečenja, dviganja, nošenja ter meti in lovljenja. Keywords: naravne oblike gibanja, gibalni razvoj otroka, gibalne sposobnosti, gibalne dejavnosti v vrtcih, motorika predšolskega otroka Published in DKUM: 24.10.2016; Views: 7687; Downloads: 2286 Full text (935,99 KB) |
5. PRIMERJAVA ZNANJA PLAVANJA RAZLIČNIH STAROSTNIH SKUPIN MLAJŠIH OTROKMelita Uštar, 2014, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu Primerjava znanja plavanja različnih skupin mlajših otrok je v teoretičnem delu na podlagi literature predstavljen razvoj otroka v predšolskem obdobju, s poudarkom na celostnem razvoju otroka, kamor spadajo telesni, čustveni, osebnostni, socialni in gibalni razvoj. S teoretičnega vidika je predstavljeno plavanje kot ena od najpomembnejših gibalnih aktivnosti. Opisan je njegov pomen za otrokov normalen in zdrav razvoj ter izpostavljeno učenje plavanja v predšolskem obdobju, pri čemer je poudarek na fazi prilagajanja na vodo kot prvi in ključni fazi učenja plavanja. Glavni namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali v predšolskem obdobju obstajajo razlike v prilagajanju na vodo med dečki in deklicami ter med otroki, rojenimi v prvi (januar–junij) in drugi polovici koledarskega leta (julij–december). Glede na obe spremenljivki so bile opazovane tri različne generacije otrok (rojene v letih 2006, 2007 in 2008) v treh vrtčevskih letih (2011/2012, 2012/2013 in 2013/2014). V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo več kot 130 otrok, ki so se udeležili deseturnega tečaja plavanja. V empiričnem delu naloge so tako predstavljeni rezultati podatkov, pridobljeni z opazovanjem in ocenjevanjem znanja plavanja predšolskih otrok treh generacij, ter interpretacije rezultatov in ugotovitve opazovanja. Z razliko ocen med začetnim in končnim stanjem je bil izračunan napredek v plavalnem znanju. Raziskava je pokazala, da v predšolskem obdobju razlik v prilagajanju na vodo med dečki in deklicami ni ter da obstajajo zanemarljivo majhne razlike med otroki, ki so rojeni v prvi oziroma drugi polovici koledarskega leta. Izstopalo je zgolj nekaj posameznih otrok v vsaki od opazovanih generacij. Keywords: razvoj otroka, gibanje, gibalni razvoj, plavanje, učenje plavanja, prilagajanje na vodo Published in DKUM: 23.07.2014; Views: 2216; Downloads: 304 Full text (1,09 MB) |
6. PODROČJE PLESA V RAZLIČNIH VZGOJNO PEDAGOŠKIH KONCEPTIHLina Jenčič, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga je teoretična. V začetnem delu naloge je predstavljen ples v splošnem pomenu, gibalni in plesni razvoj otroka ter pojma ustvarjalnost in celostnost pri otrocih.
Sledi osrednji del, v katerem so posamezno obravnavani in predstavljeni štirje delujoči vzgojno pedagoški koncepti v Republiki Sloveniji. V ospredju sta pedagoški koncept Reggio Emilia in javni vrtec, nato waldorfska pedagogika in pedagogika Marije Montessori. Vzgojno pedagoški koncepti so predstavljeni v štirih poglavjih ter vsako poglavje ima še svoja štiri podpoglavja, in sicer: opis koncepta, vloga vzgojitelja, vloga otroka in področje plesa. Kako in na kakšen način pristopajo k plesnim dejavnostim v posameznem vzgojno pedagoškem konceptu, kako jih načrtujejo in izvajajo.
V zaključnem delu naloge pa so predstavljena zaključna spoznanja, ki so nastala na osnovi primerjalnih teoretičnih izhodišč. Keywords: Ples, plesna vzgoja, gibalni razvoj otroka, plesni razvoj otroka, ustvarjalnost, celostnost, vzgojno pedagoški koncepti, otrok, vzgojitelj Published in DKUM: 27.03.2013; Views: 1988; Downloads: 334 Full text (1,17 MB) |
7. VLOGA VZGOJITELJA PRI GIBALNEM RAZVOJU OTROKA V URBANIH IN RURALNIH NASELJIHŠpela Balantič, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vloga vzgojitelja pri gibalnem razvoju otroka v urbanih in ruralnih naseljih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otrok v predšolskem obdobju, usposobljenost vzgojiteljev za področje gibanja in materialne pogoje za izvajanje gibalnih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno – neeksperimentalno metodo. V raziskovalni vzorec smo vključili neslučajnostno konkretno populacijo 134 vzgojiteljic, zaposlenih v 15 javnih vrtcih, od tega je 7 vrtcev iz vaškega okolja in 8 vrtcev iz mestnega okolja. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko v obliki ankete. Podatke smo obdelali s kvantitativno obdelavo (deskriptivna statistika, frekvenčna distribucija). Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kakšne materialne pogoje za delo pri gibalnem razvoju otrok imajo v ruralnem ali urbanem okolju ter kako ti vplivajo na načrtovanje in izvajanje gibalnih dejavnosti. Ugotovili smo, da nimajo vsi vzgojitelji v urbanih in ruralnih naseljih na razpolago telovadnico ali zaprt prostor, kjer lahko potekajo vsakodnevne gibalne dejavnosti; da nimajo vsi vzgojitelji na voljo igrišče v urbanih in ruralnih naseljih; otroci nimajo vsak dan načrtovanih gibalnih dejavnosti; vzgojitelji v urbanih in ruralnih naseljih nimajo dovolj znanja za izvajanje gibalnih dejavnosti v vrtcu; da otroci v urbanih in ruralnih naseljih niso dovolj gibalno aktivni; vzgojitelji v urbanih naseljih imajo enake pogoje za izvajane gibalnih dejavnosti, kot vzgojitelji v ruralnih naseljih; v vrtcih ne ponujajo dodatnih gibalnih dejavnosti; vzgojitelji so dovolj usposobljeni za izvajanje gibalnih dejavnosti; med vzgojitelji iz urbanega in ruralnega naselja ni razlike v stopnji izobrazbe; vzgojitelji v vrtcih urbanega naselja in vzgojitelji v vrtcih ruralnega naselja se ne največkrat občasno aktivno vključujejo v načrtovane gibalne dejavnosti otrok v vrtcu; vzgojitelji, ki so sami v svojem prostem času pogosteje športno aktivni, tudi pogosteje vključujejo v načrtovane gibalne dejavnosti otrok; vzgojitelji v vrtcih urbanega naselja in vzgojitelji v vrtcih ruralnega naselja pripisujejo vzgojitelju zelo pomembno vlogo pri gibalnem razvoju otrok. Keywords: gibalni razvoj otroka, usposobljenost vzgojiteljev, urbano naselje, ruralno naselje Published in DKUM: 11.09.2012; Views: 2517; Downloads: 338 Full text (675,84 KB) |
8. Vpliv gibalnih sposobnosti na osvajanje gibalnih znanj 5-6 let starih otrokSandra Prapotnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vpliv gibalnih sposobnosti na osvajanje gibalnih znanj 5-6 let starih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene gibalne kompetence otroka, telesni in gibalni razvoj, gibalne sposobnosti otrok, gibalna znanja v predšolskem obdobju, gibalno izkušenjsko okolje in kompetence vzgojitelja v vrtcu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, pridobljeni s pomočjo pedagoškega eksperimenta, pri katerem so bili otroci eksperimentalne skupine prisotni pri izvajanju dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti s poudarkom na razvijanju gibalnih sposobnosti, otroci kontrolne skupine pa pri teh dejavnostih niso sodelovali. Rezultati kažejo, da so otroci eksperimentalne skupine v času pedagoškega eksperimenta na področju gibalnih sposobnosti in gibalnih znanj napredovali bolj kot otroci kontrolne skupine; da dodatno strokovno vodene in načrtovane gibalne/športne dejavnosti, ki imajo poudarek na razvijanju gibalnih sposobnosti, pozitivno vplivajo na osvajanje gibalnih znanj, saj so otroci eksperimentalne skupine dosegli boljše rezultate od otrok kontrolne skupine, ki niso imeli dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti. Rezultati kažejo tudi, da primerno razvite gibalne sposobnosti pri otrocih, starih 5-6 let, pozitivno vplivajo na osvajanje njihovih gibalnih znanj. Keywords: gibalne kompetence otroka, gibalni razvoj otrok, telesni razvoj otrok, gibalne sposobnosti otrok, gibalna znanja v predšolskem obdobju Published in DKUM: 23.04.2012; Views: 3644; Downloads: 408 Full text (861,15 KB) |
9. VPLIV VZGOJITELJEV NA IZVAJANJE GIBALNIH/ŠPORTNIH DEJAVNOSTI V VRTCU SLOVENSKE KONJICEMetka Lipovšek, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vzgojiteljev na izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v Vrtcu Slovenske Konjice smo želeli ugotoviti, ali drži, da vzgojitelji, ki so v prostem času športno aktivni, tudi v vrtcu pogosteje izvajajo gibalne/športne aktivnosti, ali stopnja izobrazbe vpliva na pogostost izvajanja gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu, ali starost vzgojiteljev in pomočnikov vpliva na pogostost vključevanja v gibalne/športne aktivnosti skupaj z otroki, ali vzgojiteljevo športno aktivnost onemogočajo zdravstvene težave in ali doba zaposlenosti vpliva na načrtovanje gibalnih/športnih aktivnosti skozi vse leto. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vpliv redne gibalne dejavnosti, gibalni in telesni razvoj otroka, sodobne negativne pojave v telesnem in gibalnem razvoju otrok, usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih dejavnosti v vrtcu, gibalne dejavnosti v Vrtcu Slovenske Konjice, gibalne kompetence otroka, vlogo vzgojiteljev pri ustvarjanju gibalnih kompetenc otroka in vrtec kot izkušenjsko bogato gibalno okolje. Podatke smo pridobili z anketiranjem zaposlenih v enotah Vrtca Slovenske Konjice (Loče, Tatenbachova, Zbelovo, Slomškova, Prevrat, Tepanje, Žiče, Jernej, Špitalič). Namen raziskave je bil proučiti vpliv vzgojiteljev na količino in kakovost izvajanja gibalnih/športnih dejavnosti predšolskih otrok. Ugotovili smo, da športno aktivnost vzgojiteljem onemogoča pomanjkanje časa. Rezultati ankete kažejo, da večina vzgojiteljev in pomočnikov načrtuje izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti skozi celo leto, skoraj vsi se aktivo vključujejo v gibalne/športne aktivnosti otrok, rezultat njihovega vključevanja pa je, da so otroci bolj zainteresirani za sodelovanje pri gibalnih/športnih aktivnostih. Keywords: Ključne besede: gibalne dejavnosti v vrtcu, gibalni razvoj otroka, telesni razvoj otroka, kompetence vzgojitelja, gibalne kompetence otroka, izkušenjsko bogato gibalno okolje. Published in DKUM: 02.04.2012; Views: 3765; Downloads: 611 Full text (475,70 KB) |
10. ŠPORTNA AKTIVNOST IN PREHRAMBENE NAVADE PREDŠOLSKIH OTROK V SEVNIŠKIH VRTCIHKatja Traven, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Športna aktivnost in prehrambene navade predšolskih otrok v sevniških vrtcih je razvidno, kakšna je povezanost športne aktivnosti in prehrambenih navad predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšne prehrambene navade imajo otroci, ki obiskujejo sevniški vrtec, kakšno vlogo imajo pri tem njihovi starši, kako pogosto so otroci, vključeni v sevniški vrtec, športno aktivni zunaj vrtca in katere so njihove aktivnosti. Teoretični del smo razdelili na dva dela, prehrano in motoriko. Pri prehrani je opisana zdrava prehrana, prehrana predšolskega otroka, organizacija prehrane v Vrtcu Ciciban Sevnica, pri motoriki pa gibalne sposobnosti otrok, gibalni razvoj, gibalne dejavnosti v kurikulumu za vrtce, vpliv prehrane na gibalni razvoj otroka in organizirane gibalno-športne dejavnosti za predšolske otroke v Sevnici. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 50 staršev predšolskih otrok. V empiričnem delu so bile z deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja preverjene in ovrednotene zastavljene hipoteze. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je razvidno, da se otroci, ki obiskujejo sevniški vrtec, zdravo prehranjujejo in da starši poznajo posledice nezdravega in nepravilnega prehranjevanja. Starši so z otrokom športno aktivni 2 — 3 krat na teden in da zelo malo otrok obiskuje organizirano športno vadbo. Na podlagi podatkov o teži in višini otrok ugotavljamo, da ima večina otrok normalno telesno težo glede na indeks telesne mase. Keywords: Ključne besede: predšolski otrok, zdrava prehrana, prehrana predšolskega otroka, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, vpliv prehrane na gibalni razvoj, športne dejavnosti Published in DKUM: 06.07.2010; Views: 4012; Downloads: 501 Full text (781,90 KB) |