Search the digital library catalog

Abstract: V teoretičnem delu smo predstavili otrokov gibalni razvoj, gibalne spretnosti, gibalno kompetentnost in dosedanje raziskave na področju merjenja gibalnega razvoja. V naslednjem delu smo podrobno opisali merski postopek oz. baterijo MOBAK-KG (Basic motor competencies in kindergarten), preko katere smo pridobivali podatke o gibalnem stanju otrok. Naloge, ki so se ocenjevale po merskem postopku MOBAK-KG, smo izvedli v vrtcu. Pridobljene rezultate pa smo kasneje primerjali z že dobljenimi rezultati merskega postopka TGMD-3. Rezultate smo urejali in primerjali v programu SPSS, v katerem smo pridobili podatke in jih analizirali. Glavni cilj diplomske naloge je bil primerjati zgoraj omenjena postopka, kakšne so njune statistične značilne pozitivne povezanosti in razlike med lokomotornimi in manipulativnimi spretnostmi. Ugotovili smo, da med merskima postopkoma MOBAK-KG in TGMD-3 v lokomotornih in manipulativnih spretnostih ni statistično pozitivne povezave. Obstajajo pa povezave med posameznimi lokomotornimi nalogami, kot so hoja po gredi in poskakovanje, preval naprej in poskakovanje, poskakovanje in tek, med obema tekoma, hopsanje in skok v daljino ter hopsanje in prisunski poskoki v stran. Povezave med posameznimi manipulativnimi nalogami pa so med udarcem s kijem in udarcem z loparjem, udarcem z loparjem in vodenjem žoge, vodenjem in lovljenjem žoge, brcanjem žoge in metom žoge od zgoraj, metom žoge od spodaj in vodenjem žoge, ciljanjem tarče z žogico in lovljenjem žoge ter vodenjem žoge z roko in vodenjem žoge z nogo. Ugotovili smo še, da so statistično značilne razlike med lokomotornimi in manipulativnimi nalogami.
Keywords: predšolski otroci, gibanje, gibalni razvoj, gibalna kompetenca, merski postopki, MOBAK-KG, TGMD-3
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 117; Downloads: 23
Full text (1,78 MB)

Abstract: V diplomskem delu z naslovom »Motorične kompetence 4-6 let starih otrok v programu vrtca montessori« je v teoretičnem delu naloge predstavljen gibalni razvoj predšolskega otroka, njegove faze, stopnje ter dejavniki, gibalne sposobnosti in motorične kompetence predšolskih otrok. Predstavljen je tudi vrtec Marie Montessori, pedagogika montessori in področje gibanja v pedagogiki montessori. V empiričnem delu je bilo na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije otrok vrtca Hiša otrok – vrtec Montessori v Mariboru z baterijo testov MOT 4-6 ugotovljeno, da imajo najboljšo motorično kompetenco otroci v starosti med 4 leti in 6 meseci ter 4 leti in 11 meseci – razlika med starostnimi skupinami je statistično značilna razlika (p<0,05). Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo boljšo motorično kompetenco dečki – razlika med spoloma ni statistično značilna (p>0,05).
Keywords: Motorična kompetenca, gibalni razvoj, predšolski otrok, pedagogika montessori, motorični test MOT 4-6.
Published in DKUM: 24.08.2023; Views: 213; Downloads: 50
Full text (894,45 KB)

Abstract: Namen magistrskega dela je bil idejno zasnovati modularno balvansko plezalno steno, ki je alternativa že obstoječim plezalnim stenam, nahajajočih se v šolah, kasneje takšno plezalno steno izrisati kot 3D model ter izdelati maketo takšne stene. Hkrati je smoter naloge oblikovati način, kako bi se takšna plezalna stena vključila v pedagoški proces razredne stopnje. Plezanje ima namreč veliko pozitivnih učinkov na gibalni razvoj otrok. Čeprav se pri plezanju razvija celo telo, se pogosto zaradi raznih težav ne vključuje v pouk na OŠ. Pregledali smo plezalne stene, ki se nahajajo v slovenskih osnovnih šolah in pogostost njihove uporabe ter razloge za neuporabo teh plezalnih sten. Preučili smo vse potrebno za izdelavo modularne plezalne stene, torej potrebne materiale in ustrezne varnostne zahteve, ki so potrebni za izdelavo ter uporabo balvanske plezalne stene. Nato smo izdelali 3D model modularne balvanske plezalne stene, ki je izhajal iz idejne zasnove. Kasneje je bila izdelana še maketa, narejena iz balza lesa. Zasnova takšne plezalne stene skuša rešiti nekaj težav, s katerimi se učitelji srečujejo in zaradi katerih se plezanje redkeje vključuje v pouk. Hkrati so bili izdelani še praktični primeri aktivnosti, v oblikah didaktičnih iger, ki se lahko uporabijo na razredni stopnji in vključujejo uporabo plezalne stene.
Keywords: modularna balvanska stena, gibalni razvoj otrok, 3D model, maketa, didaktične igre, razredna stopnja
Published in DKUM: 13.07.2023; Views: 261; Downloads: 28
Full text (8,90 MB)

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vloga gibalnih dejavnosti v vrtcu pri razvoju motorične učinkovitosti 4–6 let starih otrok je v sklopu teoretičnega dela predstavljen gibalni razvoj predšolskega otroka z opisanimi fazami in njegovimi dejavniki. V nadaljevanju je opisana tudi gibalna učinkovitost ter vloga gibalnih dejavnosti, ki nanjo vplivajo. V empiričnem delu smo z uporabo baterije testov MOT 4–6, izvedli pedagoški eksperiment in spremljali motorično učinkovitost predšolskih otrok, v obdobju petih mesecev. Neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok so predstavljali otroci dveh skupin vrtca Krško. Razdeljeni so bili v eksperimentalno in kontrolno skupino. Obe skupini smo testirali dvakrat, in sicer ob začetku in koncu raziskave ter za eksperimentalno skupino med testiranjema izvajali dodatno gibalno zaposlitev. Namen pedagoškega eksperimenta je bil raziskati vlogo načrtovanih gibalnih dejavnosti pri motorični učinkovitosti. Raziskava je sledila zastavljenemu cilju, ugotoviti, ali obstaja pomembna razlika v gibalni učinkovitosti otrok z dodatno gibalno zaposlitvijo in tistimi, ki vanjo niso bili vključeni. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo s pomočjo t-testa za odvisne vzorce ugotovili, da sta v motorični učinkovitosti med inicialnim in finalnim testiranjem napredovali tako kontrolna kot tudi eksperimentalna skupina. S pomočjo raziskave smo ugotovili tudi, da dodatna gibalna zaposlitev pozitivno vpliva na motorično učinkovitost, saj so otroci eksperimentalne skupine po finalnem testiranju v povprečju dosegali boljše rezultate v motorični učinkovitosti.
Keywords: motorična učinkovitost, gibalni razvoj, predšolski otrok, gibalne dejavnosti, motorični test MOT 4–6
Published in DKUM: 19.05.2023; Views: 395; Downloads: 102
Full text (1,08 MB)

Abstract: Namen magistrskega dela je bil predstaviti vpliv motoričnega parka na gibalne sposobnosti otrok ter opraviti analizo motoričnih parkov po Evropi in v Sloveniji. Ker menimo, da mora privlačen in sodoben park postavljati nove standarde tako v kvaliteti kot tudi kvantiteti ter sprožati ustrezne večdimenzionalne prilagoditve med uporabniki, kar motorični park zagotovo jih, smo pripravili predlog motoričnega parka, katerega osrednji koncept je, z različnimi vadbenimi napravami in postajami, spodbuditi gibalno aktivnost otrok in mladostnikov, vzbuditi dobro fizično in psihično počutje, zadovoljstvo, ozaveščenost o vadbi ter pomena zavedanja aktivnega življenjskega sloga za zdravje. Gre za stimulativno gibalno okolje, za spodbujanje motorične in športno-specifične gibalne sposobnosti. Motorični park vključuje pet področij treninga: koordinacijo, moč, hitrost, vzdržljivost, ravnotežje, natančnost in gibljivost. Ker lahko vsak uporabnik prilagodi način vadbe, je namenjen vsem starostnim in interesnim skupinam. Eden glavnih ciljev motoričnega parka je, preko športne aktivnosti, usposobiti posameznika za opazovanje in raziskovanje narave ter kulturne dediščine v kraju, kjer se športna aktivnost odvija, zato smo v zavedanju odgovornosti za vzdržen in trajnostni razvoj, posebno pozornost namenili trajnostnemu vidiku motoričnega parka kot okolja vzgoje za trajnostni razvoj. Navedeno kaže na številne prednosti, ki jih tak park prinaša v naša življenja in življenja prihodnjih generacij.
Keywords: Gibalni razvoj, gibalna aktivnost, gibalne sposobnosti, motorični park, večgeneracijski park, trajnostni razvoj.
Published in DKUM: 05.05.2023; Views: 343; Downloads: 63
Full text (5,53 MB)