| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


91 - 100 / 105
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
91.
Vpliv športnega pedagoga v vrtcu na gibalne sposobnosti predšolskih otrok
Simona Pirnat, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vpliv športnega pedagoga v vrtcu na gibalne sposobnosti predšolskih otrok smo želeli ugotoviti vpliv športnega pedagoga v vrtcu na gibalne sposobnosti predšolskih otrok. V teoretičnem delu smo predstavili gibalne sposobnosti predšolskega otroka. Najprej smo predstavili otrokov razvoj do tretjega leta starosti, in sicer v obdobju dojenčka in malčka, nato pa še v predšolskem obdobju. Predstavili smo faze in stopnje gibalnega razvoja. Zadnji del teoretične vsebine smo namenili športnemu pedagogu v vrtcu. V empiričnem delu smo na osnovi kavzalno-neeksperimentalne metode predstavili rezultate motoričnih testov. V raziskavo smo zajeli neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije. To je bilo 56 otrok, starih od 2 do 3 let. V eksperimentalni skupini je bilo 28 otrok iz vrtca s športnim pedagogom, v kontrolni skupini pa je prav tako bilo 28 otrok iz vrtca brez športnega pedagoga. Rezultate testov smo obdelali z deskriptivno statistiko in jih prikazali v tabelah. Za ugotavljanje razlik med dvema skupinama in vrednotenje zastavljenih hipotez smo uporabili T-test za neodvisne vzorce. Rezultati obdelave podatkov so naši zastavljeni hipotezi, da delo športnega pedagoga v vrtcu pozitivno vpliva na gibalne sposobnosti predšolskih otrok in da organizirana gibalna dejavnost v vrtcu vpliva na razvoj gibalnih sposobnosti otrok, potrdili. Med skupinama tako obstaja statistično značilna razlika (p = 0,023; p < 0,05).
Keywords: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, gibalna dejavnost, športni pedagog v vrtcu
Published: 17.11.2017; Views: 895; Downloads: 129
.pdf Full text (1,29 MB)

92.
Vpliv gibalnih sposobnosti na telesno samopodobo pri deklicah v drugem triletju
Špela Führer, 2017, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je, raziskati vpliv gibalnih sposobnosti na telesno samopodobo pri učenkah, starih devet, deset in enajst let. Meritve so potekale na različnih osnovnih šolah severovzhodne Slovenije: OŠ Šentilj, OŠ Starše, OŠ Mala Nedelja, OŠ Podčetrtek, II. OŠ Rogaška Slatina, OŠ Toneta Čufarja in OŠ Franca Rozmana Staneta. V raziskavi je sodelovalo 166 deklic, starih med devet in enajst let. Podatke smo v okviru projekta »Trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja« zbirali s pomočjo izvedbe EUROFIT testne baterije, ki meri koordinacijo telesa, hitrost alternativnih gibov, gibljivost, vzdržljivost, eksplozivno moč, ravnotežje in repetitivno moč. Podatki o starosti, spolu in telesni samopodobi so bili pridobljeni s poslovenjeno različico francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov. Za ugotavljanje razlik v telesni samopodobi med različnimi starostnimi skupinami merjencev je bila uporabljena analiza variance (ANOVA), za ugotavljanje povezanosti gibalnih sposobnosti s telesno samopodobo pa smo uporabili regresijsko analizo. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Prišli smo do ugotovitev, da je povezanost med telesno samopodobo in gibalnimi sposobnostmi statistično značilna pri enajstletnicah, torej pri najstarejši skupini merjenk, kakor tudi pri devetletnicah, najmlajši skupini merjenk. Rezultati so pokazali, da pa pri devetletnicah in desetletnicah sicer ni večjih statistično značilnih razlik. Ugotovili smo tudi, da na telesno samopodobo deklic najbolj vplivata koordinacija in hitrost, česar pokazatelji so rezultati pri testih, kot so poligon nazaj ter šprint 10x5m. Vsaka od omenjenih sposobnosti se navezuje na eden izmed dveh sklopov gibalnih sposobnosti, koordinacija sodi v informacijski sklop, hitrost pa v energijski. Za razvoj obeh pa je ključna čim bolj pogosta športna dejavnost, ki pa naj bo prilagojena posamezniku, primerno intenzivna, strokovno vodena in nadzorovana ter pravilno načrtovana.
Keywords: splošna samopodoba, telesna samopodoba, motorične sposobnosti, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, mladostnice, obdobje poznega otroštva
Published: 08.11.2017; Views: 643; Downloads: 143
.pdf Full text (1,23 MB)

93.
Vpliv dveh ur atletike na gibalno/športno aktivnost otrok
Tadeja Volmut, Boštjan Šimunič, 2016, original scientific article

Abstract: Namen študije je bil ugotoviti, koliko izvenšolska organizirana vadba atletike pripomore k dvigu količine in intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti otrok med samo uro atletike in izven nje. Z merilnikom pospeška smo izmerili tedensko gibalno/športno aktivnost 22 otrok (11 dečkov, starih 6,6 ± 1,2 leta), vključujoč dve uri organizirane vadbe atletike. Med uro atletike je skupna gibalna/športna aktivnost 1787 ± 620 sunkov/minuto (brez atletike 615,5 ± 116,6), prevladuje gibalna neaktivnost (29 ± 11,7 minute) ter srednja in visoka intenzivna gibalna/športna aktivnost (19,0 ± 8,9 minute). Dve uri atletike na teden povečata povprečno dnevno srednjo in visoko intenzivno gibalno/športno aktivnost (16 %, P < 0,001) ter zmanjšata čas gibalne neaktivnosti (–10 %, P < 0,001). Atletika sicer prispeva k doseganju priporočil na področju gibanja, toda stremeti bi bilo treba k še večji intenzivnosti izvedbe ur atletike.
Keywords: gibalne sposobnosti, motorične sposobnosti, športne aktivnosti, otroci, atletika
Published: 12.10.2017; Views: 534; Downloads: 119
.pdf Full text (316,54 KB)
This document has many files! More...

94.
Usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti v povezavi z glasbo pri predšolskih otrocih
Manja Šumer, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti v povezavi z glasbo pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu izpostavili: gibalne spretnosti in razvoj glasbenih sposobnosti ter integracijo med gibanjem in glasbo. Namen magistrske raziskave je bil ugotoviti, kakšen je učinek dveh programov vadbe na usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti in razvoj ritmičnega posluha pri predšolskih otrocih. V naprej zapisanih programih sta skupini iz vrtca Oton Župančič Maribor (enota:Oblakova) izvajali predpisan program. Ena skupina je izvajala dejavnosti po gibalnem programu in druga po gibalno-glasbenem programu. Kontrolna skupina iz vrtca Velenje je izvajala program po Kurikulumu, ki si ga je zastavila vzgojiteljica oddelka. Merjenje temeljnih gibalnih spretnosti in ritmičnega posluha je potekalo v inicialnem in finalnem stanju. Zanimalo nas je, ali bodo otroci eksperimentalne skupine (Vrtec Otona Župančiča Maribor), ki so vključeni v enega izmed dveh programov, bolje usvojili začrtane temeljne gibalne spretnosti in bolj razvili ritmični posluh kot otroci kontrolne skupine (vrtec Velenje). Ciljno smo želeli raziskati, s katerim izvajanim programom: z gibalnim ali gibalno-glasbenim programom bo končni učinek na usvajanje TGS (temeljne gibalne spretnosti) in na razvoj glasbenih sposobnosti (ritmični posluh) uspešnejši. V eksperimentalni skupini je sodelovalo 35 otrok, v kontrolni skupini 27 otrok, skupaj 62. Otroci so bili stari 5–6 let. Z vnaprej določenimi dejavnostmi smo želeli dokazati, da je integracija v vrtcu zelo pomembna in pripomore k razvoju določenih sposobnosti in spretnosti, v našem primeru razvoj TGS (temeljnih gibalnih spretnosti) in ritmičnega posluha. Ugotovili smo, da so otroci eksperimentalnih skupin (gibalnega programa in gibalno-glasbenega programa) dosegli večji napredek v razvoju temeljnih gibalnih spretnosti in glasbenih sposobnosti kot otroci kontrolne skupine. Največji napredek, smo ugotovili, se je pojavil pri gibalno-glasbenem programu, ki je bil najučinkovitejši za razvoj temeljnih gibalnih spretnosti in glasbenih sposobnostih (ritmični posluh).
Keywords: temeljne gibalne spretnosti, glasbene sposobnosti, ritmični posluh, integracijsko povezovanje, gibalni program, gibalno-glasbeni program
Published: 19.12.2017; Views: 714; Downloads: 151
.pdf Full text (2,76 MB)

95.
Primer vadbe za zdravje mlajših otrok
Klara Hriberšek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se predvsem osredotočili na primerno sestavitev vadbenih ur, s katerimi bomo izboljšali gibalne sposobnosti otrok. Osredotočili smo se na tri gibalne sposobnosti: moč, gibljivost in vzdržljivost. Teoretični del zajema opredelitev pojma zdrav način življenja, kjer smo govorili o tem, kako otrokovo gibanje pozitivno vpliva na njegovo zdravje in boljše počutje, spregovorili pa smo tudi o razvoju motorike predšolskega otroka in o gibalnih sposobnostih, ki so ključne za izvedbo naših vadbenih ur. Opisali smo tudi, kakšen je primeren otrokov vadbeni prostor, ter raziskali nekatere dosedanje raziskave, ki dokazujejo, da je med dekleti in fanti razlika v posameznih gibalnih sposobnostih, vendar se z leti le-te spreminjajo, ter da redna gibalna dejavnost izboljšuje gibalne sposobnosti otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskav, s pomočjo katerih smo želeli ugotoviti, ali je naš program vadbe pozitivno vplival na razvoj vzdržljivosti, telesne moči in gibljivosti otrok, ter ali so se med meritvami gibalnih sposobnosti pojavile kakšne razlike med deklicami in dečki. V raziskavo je bilo zajetih 15 otrok iz vrtca Borisa Pečeta Maribor, starih 3–6 let. Sestavili in izvajali smo vadbene ure, s katerimi smo želeli izboljšati gibalne sposobnosti otrok (moč, gibljivost in vzdržljivost). Pred začetkom in na koncu smo izvedli meritve, da smo videli, kako so bili otroci gibalno sposobni pred in po vadbenih urah. Ugotovili smo, da je naš program vadbe za zdravje pozitivno vplival na razvoj vzdržljivosti, telesne moči in gibljivosti otrok. Med meritvami so se pojavile razlike med otroki, in sicer so bile deklice uspešnejše od dečkov, predvsem v gibalnih sposobnostih, gibljivosti, vzdržljivosti in moči, medtem ko so dečki bolj napredovali v vzdržljivostni moči (poskoki levo, desno), kjer so bili uspešnejši od deklic.
Keywords: otroci in zdravje, gibanje, gibalne sposobnosti, razvoj gibalnih sposobnosti, vadbeni prostor, vadbena ura.
Published: 12.04.2019; Views: 846; Downloads: 163
.pdf Full text (1,44 MB)

96.
Povezanost vzgojiteljevega življenjskega sloga in njegove starosti z gibalnimi sposobnostmi otrok v vrtcu
Urška Kotnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Povezanost vzgojiteljevega življenjskega sloga in njegove starosti z gibalnimi sposobnostmi otrok v vrtcu je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del sestoji iz poglavij, ki zajemajo gibalni razvoj, gibalne sposobnosti otrok od 5-7 let, pomen gibanja za otroka, kompetentnost vzgojitelja ter dosedanje raziskave in ugotovitve. V empiričnem delu so predstavljeni namen, razčlenitev in podrobna opredelitev, metodologija raziskave ter rezultati. Namen raziskave je bil raziskati povezanost vzgojiteljevega življenjskega sloga in njegove starosti z gibalnimi sposobnostmi otrok v njegovi skupini. To smo želeli ugotoviti s pomočjo anketnih vprašalnikov vzgojiteljev in testiranja otrok z motoričnimi testi. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnosten iz konkretne populacije otrok, starih 5 ¬– 6 let obeh spolov. V raziskavo smo vključili 14 motoričnih testov, ki merijo gibalno sposobnost otrok. Ugotovili smo, da starost vzgojitelja res ne vpliva na gibalno sposobnost otrok, tako kot smo predvidevali. Medtem ko se je izkazalo, da tudi ukvarjanje vzgojiteljev s športno aktivnostjo v prostem času ne vpliva na boljše gibalne sposobnosti otrok.
Keywords: vzgojitelj, otrok, starost, življenjski slog, gibalne sposobnosti
Published: 11.10.2018; Views: 394; Downloads: 63
.pdf Full text (581,58 KB)

97.
Primerjava rezultatov športnovzgojnega kartona 10-letnih učencev v sloveniji med letoma 2008 in 2017
Jure Hrvacki, 2019, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je ugotoviti, ali je med šolskima letoma 2007/2008 in 2016/2017 prišlo do sprememb v gibalnih sposobnostih in telesnih razsežnostih v populaciji slovenskih 10-letnikov in 10-letnic. V raziskavo je bilo vključenih 170.562 otrok, od tega 87.652 fantov in 82.910 deklet. Podatke o gibalnih sposobnostih in telesnih razsežnostih smo pridobili z mersko baterijo športnovzgojni karton. Rezultate merjenj športnovzgojnega kartona smo pridobili in uporabili z dovoljenjem skrbnika podatkov, Fakultete za šport v Ljubljani. Podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS Statistic 21.0 v okolju Windows na Fakulteti za šport v Ljubljani. Rezultati raziskave kažejo, da se pri populaciji slovenskih četrtošolcev in četrtošolk v desetletnem obdobju kaže pozitivni trend v posameznih parametrih telesnih razsežnosti in gibalnih sposobnosti. Telesna teža učencev se manjša, opazen pa je pozitivni prirast telesne višine. Vrednost kožne gube nadlahti, ki meri količino podkožnega maščevja, se niža. Rezultati merskih nalog, ki merijo gibalne sposobnosti, kažejo, da je v obdobju med letoma 2008 in 2017 pri večini od njih prišlo do izboljšanja. Merske naloge, kot so dotikanje plošč z roko, premagovanje ovir nazaj, dviganje trupa v 60 s, vesa v zgibi, tek na 60 in 600 m, so pokazale izboljšanje rezultatov tako pri dekletih kot fantih. Rezultati predklona na klopci kažejo izboljšanje pri dekletih, medtem ko pri fantih ostajajo na enaki ravni. Pri skoku v daljino je v desetih letih prišlo do sprememb rezultatov v negativno smer. Trend izboljševanja rezultatov je vsekakor posledica izboljšanja materialnih pogojev za športno vzgojo, kakovosti učnih načrtov in povečanje števila ur športne vzgoje v okviru interventnih programov, kot je Zdrav življenjski slog.
Keywords: telesne izmere, gibalne sposobnosti, otroci, longitudinalna raziskava
Published: 10.05.2019; Views: 326; Downloads: 61
.pdf Full text (5,62 MB)

98.
Naravne oblike gibanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Špela Mestnik, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela, z naslovom Naravne oblike gibanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, je bil preučiti pomen naravnih oblik gibanja in pripraviti zglede učnih priprav za poučevanje naravnih oblik gibanja v 1., 2. in 3. razredu devetletne osnovne šole. V teoretičnem delu magistrskega dela sta opisana šport in športna vzgoja v šoli. Sledi predstavitev biološkega, čustvenega, socialnega in gibalnega razvoja otroka ter gibalnih sposobnosti. Gibalna aktivnost pozitivno vpliva na telesni, socialni in čustveni razvoj. V magistrskemu delu smo se osredotočili na naravne oblike gibanja, kamor prištevamo bazične gibalne strukture, in sicer tek, skok, met ... Poleg posameznih naravnih oblik gibanja so predstavljene tudi elementarne igre. Izbira igre, ki vključuje elementarne oblike človekovega gibanja, je pomembna, saj lahko z njo uresničujemo cilje vadbene enote. Praktični del temelji na učnih pripravah za hojo in tek, skoke, mete, dviganje in nošenje, plezanje in padce, plazenje in lazenje ter potiskanja in vlečenja. Aktivnosti v okviru učnih priprav so ciljno usmerjene, zabavne in raznovrstne. Učne priprave so zastavljene in napisane tako, da učenca metodično vodijo do usvojitve posameznih naravnih oblik gibanja, ob tem pa se zabavajo in razvijajo pozitiven odnos do športa. Med izdelanimi učnimi pripravami smo izpeljali naslednje tri: skoki, plezanje in padci ter plazenje in lazenje. Izvajane učne priprave smo ovrednotili s samoanalizo. Večina otrok je edine organizirane športne aktivnosti deležna v šolah, a kljub temu da se ta izvaja v celoti, ne zadovolji otrokovih potreb, zato je zelo pomembna kakovost. Vsebina magistrskega dela bo lahko v pomoč učiteljem razrednega pouka, ki bodo z ustreznimi gibalnimi dejavnostmi pri otrocih razvijali spoznavne, gibalne in čustvene sposobnosti ter lastnosti. Prav tako zajema korekten nabor idej za smiselno poučevanje naravnih oblik, kjer učenci pridobivajo novo in nadgrajujejo že obstoječe znanje.
Keywords: prva triada, naravne oblike gibanja, gibalni razvoj otroka, gibalne sposobnosti, učne priprave
Published: 29.08.2019; Views: 920; Downloads: 299
.pdf Full text (3,56 MB)

99.
Primerjava gibalne učinkovitosti športno aktivnih in športno neaktivnih študentov ocenjenih z metodo FMS
Urška Rebernak, 2019, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost med športno aktivnostjo študentov in skladnostjo oziroma neskladnostjo v moči in gibljivosti mišic trupa in okončin, izmerjeno s pomočjo metode FMS (Functional Movement Screen). V raziskavo je bilo vključenih 80 študentk Pedagoške fakultete v Mariboru, starih med 20 in 24 let. S pomočjo ankete smo študentke uvrstili med športno aktivne (športno aktivne več kot 30/min dan) in športno neaktivne (športno aktivne manj kot 30 min/dan). Študentke so bile testirane s pomočjo metode FMS. Za statistično obdelavo podatkov je bil uporabljen računalniški program SPSS 20.0 za Windows. Z neparametričnim Mann-Whitney preiskusom za neodvisne vzorce smo ugotavljali statistično značilnost razlik v povprečjih rangov dveh skupin. Stopnja zaupanja pri vseh testih je bila 95 %. Rezutltati so pokazali, da v izvedbah FMS testov med skupinama športno aktivnih in športno neaktivnih študentk obstajajo razlike. Med športno aktivnostjo študentk in skladnostjo oziroma neskladnostjo v moči in gibljivosti mišic trupa in okončin, obstaja povezanost. Športno aktivne študentke pri testnih nalogah dosegajo višje ocene, kot športno neaktivne študentke, vendar pa je pri športno aktivnih študentkah zaznati neskladja v mnogo večji meri kot pri športno neaktivnih študentkah. Neskladja se pojavljajo pri testnih nalogah PRESTOP OVIRE z desno nogo in PRESTOP OVIRE z levo nogo, IZPADNI KORAK z levo nogo in IZPADNI KORAK z desno nogo, ZAROČENJE z levo roko in ZAROČENJE z desno roko, DVIG IZTEGNJENE NOGE z levo nogo in DVIG IZTEGNJENE NOGE z desno nogo, DVIG NOGE IN ROKE V OPORI KLEČNO z levo dvignjeno roko in DVIG NOGE IN ROKE V OPORI KLEČNO z desno dvignjeno roko. Gibalne sposobnosti se torej s primerno organizirano, vodeno in posamezniku prilagojeno športno aktivnostjo ali prostočasno vadbo lahko dodatno razvijajo. Športno neaktivni posamezniki imajo slabše razvite obe polovici telesa, med tem ko imajo športno aktivni posamezniki eno polovico telesa bolje razvito. Enolična športna aktivnost torej ne prispeva k skladnemu razvoju gibalnih sposobnosti, zato bi morala biti športna aktivnost otrok, mladostnikov, odraslih, raznolika in raznovrstna ter pravilno načrtovana.
Keywords: gibalne sposobnosti, motorične sposobnosti, gibalna dejavnost, skladnost
Published: 29.08.2019; Views: 286; Downloads: 63
.pdf Full text (1,46 MB)

100.
Primerjava biomehanskih karakteristik skeletnih mišic med vrhunskimi in rekreativnimi alpskimi smučarji
Jure Urbanc, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Alpsko smučanje že dolgo velja za slovenski nacionalni šport. Smučajo mladi in manj mladi, profesionalci in rekreativci. Seveda so se smučarska oprema, tehnika in način smučanja z leti spreminjali in spreminjali so se tudi trend in vrste poškodb. Prav zaradi tega smo se odločili, da bomo v diplomski nalogi ugotavljali razlike v biomehanskih karakteristikah skeletnih mišic med vrhunskimi in rekreativnimi alpskimi smučarji. Osredotočili smo se na discipline alpskega smučanja, zato smo podrobneje preučili njihovo tekmovalno tehniko ter razčlenili različne faze smučarskega zavoja. Za lažje razumevanje smo predstavili tehnične značilnosti in pomen smuči in ostale opreme ter discipline, v katerih tekmujejo alpski smučarji. Vsak šport temelji na načinu športne vadbe in tudi preventive, zato smo ob opisu gibalnih in funkcionalnih sposobnosti poudarili tudi pomen športne diagnostike. V zaključku teoretičnega dela smo predstavili sodobno diagnostično metodo za spremljanje značilnosti skeletnih mišic - tenziomiografijo (TMG) in natančno interpretirali njeno uporabo ter izmerjene rezultate – parametre. Vse to smo uporabili v raziskovalnem delu naloge. Raziskovalni del je jedro te diplomske naloge. Podatke, ki smo jih pridobili z metodo TMG, smo obdelali s programom SPSS. Raziskava nam je pokazala ključne razlike med vzorcema skeletnih mišic pri vrhunskih in rekreativnih alpskih smučarjih in s tem podkrepila ugotovitve o vzrokih za nastanek poškodb in o načinih za njihovo preprečitev.
Keywords: alpsko smučanje, tehnika smučanja, smučarska oprema, gibalne in funkcionalne sposobnosti, poškodbe, tenziomiografija
Published: 18.09.2019; Views: 301; Downloads: 72
.pdf Full text (736,13 KB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica