| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vpliv vzgojiteljeve lastne športne aktivnosti na izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu
Vita Čurman, 2024, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vpliv vzgojiteljeve lastne športne aktivnosti na izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu je bil namen ugotoviti vpliv lastne športne aktivnosti vzgojiteljev na njihovo izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti v vrtcu. Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema načrtovanje in izvajanje gibalnih aktivnosti, kompetence vzgojiteljev na področju gibanja in usposobljenost vzgojiteljev za izvajanje gibalnih aktivnosti v vrtcu. Izvedena je bila empirična raziskava, v kateri je sodelovalo 19 vzgojiteljev iz štirih vrtcev: Vrtec pri OŠ Grad, Vrtec pri OŠ Kuzma, Vrtec pri OŠ Puconci in Vrtec pri OŠ Sveti Jurij. Pri zbiranju podatkov sta bili uporabljeni deskriptivna metoda in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo kvantitativne tehnike. Merski instrument je predstavljal anketni vprašalnik zaprtega tipa, s pomočjo katerega smo ugotovili, da vzgojitelji, ki so v svojem prostem času športno aktivni, pogosteje načrtujejo in izvajajo gibalne/športne aktivnosti v vrtcu kot vzgojitelji, ki v svojem prostem času niso športno aktivni.
Keywords: gibanje, vzgojitelj, gibalne/športne aktivnosti, vrtec, predšolsko obdobje
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 52; Downloads: 9
.pdf Full text (2,11 MB)

2.
Učenje pri pouku spoznavanja okolja skozi gibalne/športne aktivnosti : magistrsko delo
Anja Hrastnik, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Učenje pri spoznavanju okolja skozi gibalne/športne aktivnosti je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in praktičnega dela, ki se med seboj povezujeta in dopolnjujeta. V teoretičnem delu naloge so predstavljene vsebine in pojmi, ki so pomembni za nadaljnje razumevanje. Najprej je predstavljena vsebina, ki je povezana z gibalnim razvojem otroka, sledi predstavitev učnih predmetov spoznavanje okolja in šport, v nadaljevanju pa je predstavljeno medpredmetno povezovanje učnih predmetov. V praktičnem delu naloge smo načrtovali aktivnosti pri učnem predmetu spoznavanje okolja, in sicer za tematski sklop Človek in Promet od 1. do 3. razreda osnovne šole. Vsi primeri aktivnosti vključujejo gibalne/športne aktivnosti, skozi katere učenci spoznavajo in usvajajo učne vsebine. Vse načrtovane aktivnosti so ciljno načrtovane in pri učencih spodbujajo gibanje. Cilj magistrske naloge torej je, da učiteljem predstavimo možne aktivnosti, ki jih lahko vključijo v poučevanje in tako medpredmetno povežejo predmet spoznavanje okolja s predmetom šport. Učenci skozi te aktivnosti usvajajo različne cilje spoznavanja okolja in športa, hkrati pa se navajajo na strpnost, sodelovanje, medsebojno pomoč, med drugim pa tudi spoznavajo naravne oblike gibanja, se srečujejo z različnimi obremenitvami telesa in spoznavajo različne intenzitete telesne vadbe.
Keywords: medpredmetno povezovanje, spoznavanje okolja, šport, gibalne/športne aktivnosti
Published in DKUM: 11.11.2022; Views: 1001; Downloads: 196
.pdf Full text (5,83 MB)

3.
Pomen družinskega okolja za gibalni in športni razvoj otroka
Špela Vitrih, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pomen družinskega okolja in pridobiti informacije, kako in koliko so starši na Prevaljah športno/gibalno aktivni skupaj z otroki. Diplomsko delo je bilo pisano med epidemijo covid-19, zato je bil tudi anonimni anketni vprašalnik sestavljen tako, da so starši odgovarjali, kako je bilo pred epidemijo covid-19. Razdeljenih je bilo 190 anket, od tega jih je bilo vrnjenih in analiziranih 96. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otroka in dejavniki gibalnega razvoja otroka v otroštvu. Predstavljen je športni razvoj otroka ter vpliv družine in vloga odraslih pri gibalnem in športnem razvoju otroka. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati anonimne ankete. Anketo so izpolnili starši, katerih otroci obiskujejo vrtec Krojaček Hlaček na Prevaljah. Ugotovitve raziskave – skoraj vsi anketirani starši so seznanjeni s pomenom športne/gibalne aktivnosti za hitrejši razvoj otrok na drugih področjih; večina staršev je aktivna skupaj z otroki večkrat na teden, največ se ukvarjajo s pohodništvom in planinarjenjem, najmanj pa z rolanjem; če bi imeli več možnosti, bi se pogosteje ukvarjali s športom skupaj z otrokom.
Keywords: gibalni razvoj, starši, predšolski otrok, športne in gibalne aktivnosti.
Published in DKUM: 02.08.2021; Views: 1048; Downloads: 125
.pdf Full text (1,10 MB)

4.
Vloga staršev pri gibalnih/športnih aktivnostih otrok
Ines Praznik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Vloga staršev pri gibalnih/športnih aktivnostih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibanje in otrokov razvoj. Predstavili smo vpliv staršev na gibalne/športne aktivnosti otrok in omenili pomen sodelovanja staršev pri gibalnih/športnih aktivnostih otrok. Na koncu tega poglavja so predstavljene tudi nekatere dosedanje raziskave in ugotovitve, ki se navezujejo na vsebino naše diplomske naloge. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 staršev, katerih otroci obiskujejo vrtec Brezno in vrtec Slovenj Gradec. 50 anketnih vprašalnikov je bilo razdeljenih v mestni vrtec in 50 v podružnični vrtec. Kot merski instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Obdelava podatkov je potekala po kvantitativni metodi. Uporabili smo deskriptivno statistiko in bivariantno analizo. Ugotovili smo, da starši z višjo izobrazbo otroke pri športnih dejavnostih bolj spodbujajo kot starši z nižjo izobrazbo; da gibalno/športna aktivnost staršev vpliva na gibalno/športne aktivnosti otrok; da starost staršev ne vpliva na zavedanje, da redna gibalno/športna aktivnost vpliva na otrokov gibalni razvoj; da je najpogostejša športna aktivnost, ki jo starši izvajajo skupaj s svojim otrokom igra z žogo; da je ne glede na starost otroka najpogostejši razlog, ki onemogoča redno športno aktivnost, pomanjkanje časa; da izobrazba staršev vpliva na vključevanje otroka v organizirano športno vadbo; da se starši skupaj s svojim otrokom ukvarjajo s športnimi dejavnostmi večkrat tedensko.
Keywords: vloga staršev, gibalne/športne aktivnosti, športne aktivnosti otrok, športna aktivnost staršev, otrokov razvoj
Published in DKUM: 18.06.2019; Views: 1947; Downloads: 345
.pdf Full text (967,11 KB)

5.
Vpliv dveh ur atletike na gibalno/športno aktivnost otrok
Tadeja Volmut, Boštjan Šimunič, 2016, original scientific article

Abstract: Namen študije je bil ugotoviti, koliko izvenšolska organizirana vadba atletike pripomore k dvigu količine in intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti otrok med samo uro atletike in izven nje. Z merilnikom pospeška smo izmerili tedensko gibalno/športno aktivnost 22 otrok (11 dečkov, starih 6,6 ± 1,2 leta), vključujoč dve uri organizirane vadbe atletike. Med uro atletike je skupna gibalna/športna aktivnost 1787 ± 620 sunkov/minuto (brez atletike 615,5 ± 116,6), prevladuje gibalna neaktivnost (29 ± 11,7 minute) ter srednja in visoka intenzivna gibalna/športna aktivnost (19,0 ± 8,9 minute). Dve uri atletike na teden povečata povprečno dnevno srednjo in visoko intenzivno gibalno/športno aktivnost (16 %, P < 0,001) ter zmanjšata čas gibalne neaktivnosti (–10 %, P < 0,001). Atletika sicer prispeva k doseganju priporočil na področju gibanja, toda stremeti bi bilo treba k še večji intenzivnosti izvedbe ur atletike.
Keywords: gibalne sposobnosti, motorične sposobnosti, športne aktivnosti, otroci, atletika
Published in DKUM: 12.10.2017; Views: 1617; Downloads: 200
.pdf Full text (316,54 KB)
This document has many files! More...

6.
Gibalne dejavnosti otrok v času poletnih počitnic
Tadeja Spagnolo, 2017, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen vpliv ima čas poletnih počitnic na gibalne sposobnosti otrok starih med 8 in 11 let, ter morebitne spremembe v življenjskem slogu teh otrok v času poletnih počitnic v primerjavi s šolskim letom. V raziskavi je sodelovalo 54 otrok, od tega 23 dečkov in 31 deklic. Podatke o telesnih značilnostih in gibalnih sposobnostih smo pridobili z izvedbo meritev športnovzgojnega kartona, ki smo jih izvedli dvakrat. Prvič v mesecu juniju in drugič v mesecu septembru. Učenci so ob obeh testiranjih izpolnili tudi anketni vprašalnik. V juniju se je nanašal na šolsko leto, v septembru pa na čas poletnih počitnic. Za ugotavljanje razlik med meritvami smo uporabili t-test. Statistična značilnost je bila ugotovljena na ravni tveganja P ≤ 0,05. Za povezanost odgovorov, ki so se nanašali na čas med šolskim letom in v času poletnih počitnic, pa smo uporabili χ² preizkus in Cramer's V. Rezultati so pokazali, da ima čas poletnih počitnic negativen vpliv na gibalne sposobnosti otrok, saj so se te, v omenjenem času, statistično značilno poslabšale. Največji negativen vpliv se je pokazal pri predklonu na klopci, premagovanju ovir nazaj, vesi v zgibi in teku na 600 metrov. Prav tako se čas poletnih počitnic negativno odraža v indeksu telesne mase, saj se je v tem obdobju povečalo število otrok z višjim indeksom le-te. Sicer pa se je izkazalo, da se življenjski slog v času poletnih počitnic bistveno ne razlikuje od tistega med šolskim letom, iz česar sklepamo, da so šolska športna vzgoja in dodatni športni programi v okviru šole tisti, ki naredijo bistveno razliko.
Keywords: gibalne aktivnosti, poletne počitnice, športnovzgojni karton, gibalne sposobnosti, življenjski slog
Published in DKUM: 28.07.2017; Views: 1485; Downloads: 201
.pdf Full text (1,98 MB)

7.
Analiza motoričnih sposobnosti otrok v prvem starostnem obdobju
Katarina Jošt, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu Analiza motoričnih sposobnosti otrok v prvem starostnem obdobju smo predstavili, kako s pomočjo motoričnih testov ugotoviti razliko motoričnih sposobnosti otrok, ki so vključeni v športni vrtec, z otroki, ki so vključeni v vrtec, ki ni opredeljen kot športni, ter razliko motoričnih sposobnosti glede na spol in indeks telesne mase otrok. V teoretičnem delu so predstavljeni značilnosti motoričnega razvoja otrok v prvem starostnem obdobju, vpliv motoričnega razvoja otrok na druga področja razvoja, pomembnost staršev in vrtca pri motoričnem razvoju otrok,načrtovanje gibalnih dejavnosti v vrtcu ter dosedanje raziskave in ugotovitve. V empiričnem delu pa so prikazani rezultati motoričnih testov na vzorcu 32 otrok iz vrtcev v Slovenskih Konjicah. V raziskavi je bila uporabljena kavzalna- neeksperimentalna metoda. Neslučajnostni vzorec je bil sestavljen iz konkretne populacije otrok, starih od dveh do treh let. Otroci so bili testirani s šestimi testi motoričnih sposobnosti. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena kvantitativna tehnika, za njihovo kvantitativno obdelavo deskriptivna statistika, za analizo razlik pa t-test za neodvisne vzorce. Iz analize je bilo razvidno, da se razvitost motoričnih sposobnosti otrok, ki so vključeni v športni vrtec, statistično značilno ne razlikuje od motoričnih sposobnosti otrok, ki v športni vrtec niso vključeni. Glede na spol so rezultati pokazali, da se motorične sposobnosti dečkov statistično značilno ne razlikujejo od motoričnih sposobnosti deklic. Tudi pri otrocih z višjim ITM se motorične sposobnosti statistično značilno ne razlikujejo od motoričnih sposobnosti otrok z nižjim ITM.
Keywords: Motorične sposobnosti, predšolski otrok, gibalne aktivnosti, motorični razvoj, telesne razsežnosti, strokovno organizirana vadba.
Published in DKUM: 12.09.2016; Views: 2067; Downloads: 284
.pdf Full text (382,00 KB)

8.
Vloga vzgojitelja pri gibalnem razvoju otrok v vrtcu Šentjtur
Martina Drame, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek V diplomski nalogi z naslovom Vloga vzgojitelja pri gibalnem razvoju otrok v vrtcu Šentjur smo želeli ugotoviti vpliv vzgojitelja na gibalni razvoj otrok v vrtcu Šentjur. V teoretičnem delu so predstavljene telesne značilnosti otrok, njihove gibalne sposobnosti, ustvarjanje gibalnih kompetenc v predšolskem obdobju ter kompetence vzgojitelja na področju gibanja in gibalno-izkušenjsko bogato okolje. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo. V neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije smo vključili 67 vzgojiteljev. Kot merski instrument smo uporabili anketni vprašalnik zaprtega tipa. Podatke smo kvantitativno obdelali ter jih analizirali z deskriptivno statistiko in bivariatno analizo. Na podlagi rezultatov je bilo ugotovljeno, da so mlajši vzgojitelji v svojem prostem času pogosteje športno aktivni kot starejši; da vzgojiteljem redno športno aktivnost onemogoča pomanjkanje časa; da izvajanje gibalnih aktivnosti ni odvisno od enote vrtca; da se mlajši vzgojitelji pogosteje vključujejo v aktivno gibalno/športno dejavnost otrok kot starejši vzgojitelji; da vzgojitelji izvajajo gibalne/športne dejavnosti vsak dan; da vzgojitelji vrtca, ki je v mestu, izvajajo gibalno/športno aktivnost v vsakem vremenu in da vzgojitelji načrtujejo gibalno/športno dejavnost skozi vse leto.
Keywords: telesne značilnosti, gibalne sposobnosti, izvajanje gibalnih/športnih aktivnosti vzgojiteljev, vključevanje vzgojiteljev v gibalne/športne aktivnosti otrok, starost vzgojitelja
Published in DKUM: 24.08.2016; Views: 1940; Downloads: 231
.pdf Full text (983,66 KB)

9.
DODATNE GIBALNE/ŠPORTNE AKTIVNOSTI V VRTCU
Eva Štriker, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Dodatne gibalne/športne aktivnosti v vrtcu smo želeli s pomočjo pedagoškega eksperimenta ugotoviti, kako dodatne gibalne/športne aktivnosti vplivajo na gibalni razvoj otrok v 1. in 2. starostnem obdobju. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otroka ter dejavnike, ki nanj vplivajo. Podrobneje smo predstavili možnosti za izvajanje dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu pa smo predstavili rezultate pedagoškega eksperimenta. Raziskava je potekala na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije 55 otrok 1. in 2. starostnega obdobja. Podatke smo zbirali s kvantitativno tehniko. Pri pedagoškem eksperimentu smo za 1. starostno obdobje uporabili šest testov motoričnih sposobnosti, za 2. starostno obdobje pa enajst testov motoričnih sposobnosti. V času pedagoškega eksperimenta je eksperimentalna skupina obiskovala dodatne gibalne/športne aktivnosti, kontrolna skupina pa je v tem času na kurikularnem področju GIBANJE izvajala le dejavnosti, določene v skladu z LDN. Z deskriptivno statistiko in bivariatno analizo rezultatov motoričnih testov smo ugotovili, da je na našem vzorcu otrok viden večji napredek v gibalnem razvoju otrok, ki obiskujejo dodatne gibalne/športne dejavnosti v primerjavi z otroki, ki dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti ne obiskujejo.
Keywords: Predšolski otrok, dodatne gibalne/športne aktivnosti, kompetence vzgojitelja, gibalni razvoj, pedagoški eksperiment
Published in DKUM: 18.08.2016; Views: 2327; Downloads: 312
.pdf Full text (386,45 KB)

10.
VLOGA DRUŽINSKEGA OKOLJA PRI GIBALNEM RAZVOJU OTROKA
Urška Kaker, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vpliv družinskega okolja pri gibalnem razvoju otroka smo želeli na osnovi teoretičnih virov ugotoviti, kako vpliva družinsko okolje na otrokov gibalni razvoj. Ker je diplomsko delo teoretično, smo podrobneje opredelili gibalni razvoj in gibalne sposobnosti otroka. Opredelili smo dejavnike otrokovega razvoja, ki pomembno vplivajo na otrokov gibalni razvoj. Predstavili smo družino, ki je temelj otrokovega gibalnega razvoja in je spodbuda za otrokovo gibalno udejstvovanje. Vloga družine je ta, da vpliva na gibanje otrok ter da gibanje otroci sprejemajo kot vrednoto. Poseben izziv nam je predstavljalo gibalno izkušenjsko okolje, ki različno vpliva na oblikovanje otrokovih gibalnih navad. Raziskovali smo pozitivne in negativne stvari, ki jih prinaša gibalno izkušenjsko okolje. Pri tem smo ugotavljali vpliv staršev in družine pri gibalnih aktivnostih otroka in njihov vpliv na gibalni razvoj. Potrdimo lahko ugotovitve, da različna gibalna izkušenjska okolja različno vplivajo na gibalni razvoj otroka ter da okolja, v katerem otrok odrašča in družina, ki otroka venomer spodbuja h gibanju, bistveno pripomoreta h gibalnemu razvoju ter boljši kvaliteti življenja.
Keywords: gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, gibalne aktivnosti, družinsko okolje
Published in DKUM: 24.09.2013; Views: 3514; Downloads: 492
.pdf Full text (632,44 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica