Search the digital library catalog

Abstract: V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, ali se starši zavedajo pomembnosti gibalnih/športnih dejavnosti svojih otrok, kakšen pomen jim pripisujejo v svojem in otrokovem življenju in kakšna je vloga staršev pri gibalni športni aktivnosti otrok. V teoretičnem delu je opisan motorični razvoj otrok, motorične sposobnosti otrok, njihove morfološke značilnosti, pomen gibalnih športnih aktivnosti na celostni razvoj otroka, vpliv družinskega okolja na motorični in morfološki razvoj otroka ter možnosti za gibalne športne aktivnosti v občini Kidričevo. V empiričnem delu na vzorcu 117 staršev ugotavljamo, da so starši skupaj z otrokom gibalno-športno aktivni in da najpogosteje izbirajo dejavnosti z žogo. V glavnem izbirajo aktivnosti na prostem. Nekaj otrok je vključenih v organizirane dejavnosti, glavna vzroka pa sta želja otroka po obiskovanju in izboljšanju gibalnih sposobnosti otrok. Na osnovi podatkov o teži in višini otrok, katerih starši so bili vključeni v raziskavo, ugotavljamo, da imajo tisti otroci, ki so športno aktivni s svojimi starši večkrat na teden ali samo ob vikendih, indeks telesne mase v mejah normale. Starši kot najpogostejši vzrok za športno neaktivnost navajajo pomanjkanje prostega časa.
Keywords: Ključne besede: motorični razvoj, predšolski otrok, gibalna športna dejavnost, vloga staršev
Published: 03.03.2010; Views: 2667; Downloads: 422
Full text (552,76 KB)

Abstract: V diplomskem delu Debelost pri predšolskih otrocih v Slovenskih goricah smo opisali kaj je debelost, vzroke za nastanek debelosti, kako debelost vpliva na zdravje in rast otrok ter kakšne so posledice debelosti. Spregovorili smo o pomenu zdrave prehrane in gibalne aktivnosti za zdravo življenje. Opisali smo vlogo vzgojiteljice pri soočanju z debelim otrokom in pomen njenega sodelovanja s starši. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo ankete med vzgojiteljicami v vrtcih na območju Slovenskih goric. Namen raziskave je bil dobiti podatke, kolikšen je delež debelih otrok v vrtcih, vpliv vzgojiteljic na oblikovanje jedilnikov, koliko in kakšne gibalne dejavnosti izvajajo, oblike sodelovanja s starši debelih otrok ter kako te otroke obravnavajo v vrtcu. Rezultati raziskave so pokazali, da je debelost pri predšolskih otrocih v vrtcih prisotna. Vzgojiteljice nimajo vpliva na oblikovanje jedilnikov v vrtcih, imajo pa pomembno vlogo pri navajanju na zdravo prehranjevanje. Gibalno športne aktivnosti izvajajo vsakodnevno v obliki iger na igrišču vrtca, sprehodov in iger na snegu. Vzgojiteljice, ki se srečujejo z debelimi otroci, jih spodbujajo pri gibalnih aktivnostih in navajanju na zdravo prehrano. Takšne otroke v svojih oddelkih obravnavajo enakopravno in jih ne izpostavljajo. Vzgojiteljice se v okviru sodelovanja s starši debelih otrok premalo dogovarjajo za skupno ukrepanje.
Keywords: debelost, predšolski otrok, zdrava prehrana, gibalna dejavnost
Published: 06.07.2010; Views: 3152; Downloads: 344
Full text (405,61 KB)

Abstract: Namen diplomskega dela je raziskati povezanost športne dejavnosti in odnosov z vrstniki otrok, starih od devet do enajst let. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 453 otrok drugega triletja, od tega je bilo 233 deklic in 220 dečkov. Otroci so obiskovali OŠ Franca Rozmana - Staneta, OŠ Toneta Čufarja, OŠ Gustava Šiliha (Laporje), OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Hajdina, OŠ Markovci in OŠ Šmarje pri Jelšah. Športno dejavnost otrok in odnose z vrstniki smo ugotavljali z anketnim vprašalnikom, ki so ga otroci sami izpolnili. Za ugotavljanje odnosov med vrstniki je bil uporabljen Kindlov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children. Na osnovi pridobljenih podatkov, ki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS za programsko okolje Windows, smo otroke razdelili v skupino nizko (do 30 minut), skupino srednje (od 31 do 60 minut) in skupino zelo športno dejavnih (več kot 60 minut) otrok drugega triletja. Razlike v odnosih med vrstniki med skupinami različno športno dejavnih otrok smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja p≤0,05. Natančno opredelitev rezultatov smo opredelili s Post-hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da so športna dejavnost otrok in odnosi med vrstniki povezani. Med skupinami nizko, srednje in zelo športno dejavnih otrok obstajajo statistično značilne razlike v odnosih med vrstniki. Spol je tisti faktor zaradi katerega ne prihaja do razlik med odnosi z vrstniki. Prav tako prihaja do statistično značilnih razlik med skupinami različno športno dejavnih otrok v času, ki ga namenijo igri s prijatelji. V priljubljenosti med vrstniki prihaja do statistično pomembnih razlik med otroki — dečki in deklicami drugega triletja —, ki so nizko športno dejavni, srednje športno dejavni in zelo športno dejavni. Otroci, ki so zelo športno dejavni, se več igrajo z vrstniki kot njihovi manj športno dejavni vrstniki, prav tako so med vrstniki bolj priljubljeni in imajo boljši in kvalitetnejši odnos z vrstniki.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: gibalna dejavnost, drugo triletje, gibalni razvoj, prijatelji.
Published: 07.07.2010; Views: 1916; Downloads: 245
Full text (1,18 MB)

Abstract: Namen diplomskega dela je raziskati povezanost športne dejavnosti in telesne samopodobe otrok v Podravju med devetim in enajstim letom. Raziskava je potekala v šestih osnovnih šolah severovzhodne Slovenije. Vzorec je obsegal 452 otrok, od tega 233 deklic ter 219 dečkov. Podatki o spolu, starosti in telesni samopodobi so bili pridobljeni s pomočjo poslovenjene različice francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory — short form. Podatki o športni dejavnosti otrok so bili zbrani s pomočjo vprašalnika o športni dejavnosti, na osnovi katerega so bili otroci razdeljeni v tri skupine; nizko dejavni (dejavni do 30 minut na dan), srednje dejavni (dejavni od 31 do 60 minut na dan) in zelo dejavni (dejavni več kot 60 minut na dan). Razlike v telesni samopodobi med skupinami različno športno dejavnih otrok smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja 0,05 (p≤0,05). Razlike smo natančneje opredelili s Post-Hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati so pokazali, da obstajajo med skupinami nizko, srednje in zelo športno dejavnih otrok statistično značilne razlike v telesni samopodobi. Naknadna analiza povezanosti športne dejavnosti in telesne samopodobe, ločena po spolu, je pokazala, da prihaja do statistično pomembnih razlik samo pri dečkih. Dečki, ki so športno dejavni vsaj eno uro na dan, so bolj zadovoljni s svojimi gibalnimi sposobnostmi, bolj so zadovoljni sami s seboj in s tem, kar telesno zmorejo in bolj zaupajo v svoje gibalne sposobnosti kot dečki, ki so manj športno dejavni. Rezultati kažejo, da je športna dejavnost pomemben dejavnik pri oblikovanju telesne samopodobe dečkov.
Keywords: gibalna dejavnost, gibalne sposobnosti, samopodoba, umirjen telesni razvoj
Published: 18.01.2011; Views: 1774; Downloads: 264
Full text (1017,72 KB)

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti delež gibalno ogroženih otrok glede na spol, starost, šolo in bivalno okolje. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 630 otrok, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 311 dečkov in 319 deklic ter 202 devetletnika, 217 desetletnikov in 211 enajstletnikov. Meritve so potekale na posameznih osnovnih šolah severovzhodne Slovenije. Za oceno gibalnih sposobnosti otrok in njihove gibalne učinkovitosti smo uporabili sedem testov gibalnih sposobnosti, ki merijo koordinacijo gibanja celega telesa, hitrost izmeničnih gibov, gibljivost, splošno vzdržljivost, ravnotežje, repetativno in eksplozivno moč. Razlike v gibalni učinkovitosti med devetletnimi, desetletnimi in enajstletnimi otroci smo ugotavljali s pomočjo analize variance (ANOVA). Nastale razlike smo natančneje opredelili s Post-Hoc preizkusom po metodi Sheffe. Statistično značilnost razlik smo pri omenjenem preizkusu ugotavljali na ravni tveganja p≤0.05. Rezultati kažejo, da se tako dečki kot deklice glede na starost razlikujejo med seboj v skupno petih od sedmih testov gibalne učinkovitosti. Razlike so se pojavile pri testih, ki merijo hitrost izmeničnih gibov, ravnotežje, splošno vzdržljivost, repetativno in eksplozivno moč. Gibalna učinkovitost se s starostjo povečuje, saj so pri vseh testih gibalnih sposobnosti najslabše rezultate dosegli devetletni, najboljše pa enajstletni učenci. Primerjava deležev gibalne ogroženosti je pokazala najvišje deleže pri devetletnih učencih, pri deklicah je pri tej starosti delež za kar 10 odstotkov višji kot pri dečkih, v drugih starostnih skupinah pa ni večjih razlik med spoloma. Celoten delež gibalno ogroženih otrok dosega kar 18 odstotkov, kar opozarja na precej resno stanje na tem področju. S primerjavo šol glede na bivalno okolje so rezultati pokazali še vedno obstoječe razlike med podeželjem in mestom, saj se najvišji delež gibalno ogroženih učencev pojavlja na podeželskih šolah in se bistveno razlikuje od mestnih šol, večjih razlik med primestjem in mestom pa ni zaznati.
Keywords: motorični razvoj, motorične sposobnosti, gibalna učinkovitost, gibalna dejavnost, starejši otroci
Published: 09.05.2011; Views: 1673; Downloads: 97
Full text (985,64 KB)