| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Dialektologija na Dnevih akademikinje Zinke Zorko
2023, proceedings

Abstract: V znanstveni monografiji Dialektologija na Dnevih akademikinje Zinke Zorko so predstavljeni referati s simpozija Prvi Dnevi akademikinje Zinke Zorko (Selnica ob Dravi, 15. 10. 2022). Akademikinja Zinka Zorko je svoje življenje posvetila znanstvenemu, raziskovalnemu in pedagoškemu delu. Študentom je posredovala svoje znanje z izrazito osebno noto, kar jo je uveljavila za najbolj priljubljeno predavateljico na mariborski slovenistiki. Raziskovala je koroške, štajerske in prekmurske govore, njeno znanstveno delo pa je spodbudilo nastanek mariborske dialektološke šole. V monografiji je predstavljena njena »jezikovna oporoka«, ki zavezuje in zahteva odgovorno nadaljevanje dela na področju dialektologije.
Keywords: Zinka Zorko, dialektologija, slovenska narečja, frazeologija, narečne premene, besedotvorje, germanizmi, prekmurske katoliške pridige
Published in DKUM: 01.02.2023; Views: 605; Downloads: 69
.pdf Full text (5,11 MB)
This document has many files! More...

2.
3.
Germanizmi v frazemih Slovarja slovenskega knjižnega jezika od M do P
Irena Stramljič Breznik, 2009, original scientific article

Abstract: Prispevek obravnava v Slovar slovenskega knjižnega jezika sprejete germanizme od M do P, ki so hkrati tudi frazemske sestavine. S pomočjo referenčnega korpusa Fidaplus se ugotavlja živost takih frazemov v sodobni rabi in posledično odgovarja na vprašanje, koliko in katere tovrstne frazeme je smiselno upoštevati tudi v novi izdaji slovarja slovenskega jezika.
Keywords: slovenščina, leksikologija, frazeologija, frazemi, germanizmi
Published in DKUM: 18.05.2017; Views: 1544; Downloads: 503
.pdf Full text (325,40 KB)
This document has many files! More...

4.
NEMŠČINA IN SLOVENŠČINA V MARIBORU V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA
Katja Blažič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V prvi polovici 20. Stoletja, je bil slovenski prostor del Avstro - ogrske Monarhije. Mesto Maribor je bilo del večnacionalne države, v kateri so imeli nemški prebivalci velik vpliv na vsakdanje življenje. S propadom monarhije leta 1918, je prišlo do velikih sprememb v samem mestu. Kljub temu, pa je Maribor ostal še naprej nemški jezikovni otok. Vpliv nemškega prebivalstva v Mariboru se je kazal tako v vsakdanjih stvareh, kot tudi v kulturni sliki mesta in v šolstvu. Nemški jezik je bil vsakodnevni, pomemben del življenja v mestu Maribor. Zaradi vzajemnega odnosa med slovenskim in nemškim jezikom, se je razvila t. i . mariborska nemščina. Danes v Mariboru ne najdemo več prebivalca, ki bi še znal govoriti staro mariborsko nemščino. Zaradi zgodovinskega ozadja mesta in močne germanizacije na tem območju, je v mariborskem pogovornem jeziku še danes opaziti zelo veliko germanizmov. V praktičnem delu diplomske naloge, je na podlagi analiz starih šolskih kronik prikazano, kako se je spreminjala nacionalna struktura šolarjev na različnih šolah v Mariboru.
Keywords: 20. Stoletje, Jezikovni stik, Jezikovni otok, Kulturna slika, mariborska nemščina, germanizmi, šolstvo, nacionalna struktura šolarjev.
Published in DKUM: 21.09.2016; Views: 1621; Downloads: 139
.pdf Full text (967,36 KB)

5.
ANGLICIZMI IN GERMANIZMI V SLOVENSKI IZDAJI POLJUDNOZNANSTVENE REVIJE SCIENCE ILLUSTRATED
Anja Kokot, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil raziskati germanizme in anglicizme v šestih slovenskih izdajah poljudnoznanstvene revije Science Illustrated iz leta 2014. Ugotoviti smo želeli, v kolikšni meri se je na področju poljudne znanosti prevzeto besedišče iz angleščine in nemščine ohranilo skozi čas. Prav tako so nas zanimali slovenski ekvivalentni izrazi germanizmov oziroma anglicizmov ter etimološki izvor besed. S pomočjo korpusa Gigafida smo želeli ugotoviti, kako pogosto se germanizmi in anglicizmi pojavljajo v stvarnih besedilih iz arhiva korpusa. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se dotaknili pojma prevajanje, zgodovine prevajanja in najpomembnejših konceptov prevajalskih teorij, ki so bistveni pri prevajanju strokovnih besedil, kamor sodijo poljudnoznanstvena besedila. Prav tako smo se dotaknili stikov slovenščine z nemščino in angleščino skozi čas. Empirični del diplomske naloge je sestavljen iz analize germanizmov in anglicizmov iz omenjene revije. Ugotovili smo, da za večino anglicizmov in germanizmov v reviji ne obstaja slovenski ekvivalent, saj so v večini primerov v člankih že uporabljeni slovenski izrazi, kadar ti obstajajo. Kadar pa slovenska ustreznica ne obstaja, je uporabljen prevzeti izraz s podano razlago v slovenščini. Ugotovili smo tudi, da se izrazi najdeni v stvarnih besedilih iz arhiva korpusa Gigafida, pojavljajo bolj pogosto, če so del slovenskega knjižnega jezika.
Keywords: Science Illustrated, prevzete besede, germanizmi, anglicizmi, poljudna znanost, korpus Gigafida
Published in DKUM: 05.09.2016; Views: 1459; Downloads: 238
.pdf Full text (1,62 MB)

6.
Germanizmi v Lenartu v Slovenskih goricah z okolico
Polona Muršec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga se ukvarja z germanizmi v Lenartu v Slovenskih goricah oz. občini Lenart. Stoletja trajajoč jezikovni stik slovenskega in nemškega jezika je pustil svoj pečat tudi v narečju občine Lenart. Germanizmi so rezultat vpliva drugega jezika (nemškega) na prvi jezik (slovenski). Germanizirano je bilo predvsem besedišče (predvsem tisto, ki se navezuje na vsebino), torej besede, pomembne za komunikacijo. To so samostalniki, pridevniki in glagoli. Ker je vpliv nemškega jezika trajal dalj časa, je vplival tudi na druga strukturna področja jezikovnega stika. V teoretičnem delu je prikazano zgodovinsko ozadje in stik med Lenartčani in Nemci. Predstavljeno je tipično narečje na tem območju. Nato je tematiziran jezikovni stik z njegovimi vplivi. V empiričnem delu so obravnavani 104 vsakdanji, za Lenart značilni, germanizmi. S pomočjo ankete so bile ugotovljene razlike med njihovim poznavanjem in uporabo kot tudi poznavanje slovenskih knjižnih ustreznic h germanizmom. To bo obravnavano v povezavi s starostjo in spolom, z znanjem nemškega jezika ter glede na to, ali je nekdo stanoval večino življenja v Lenartu ali le krajši čas.
Keywords: germanizmi, prevzete besede, jezikovni stik, Lenart, Slovenske gorice
Published in DKUM: 22.06.2016; Views: 1543; Downloads: 166
.pdf Full text (1,50 MB)

7.
GERMANIZMI V ZGORNJESAVINJSKI DOLINI
Maja Brinjovc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Slovenski in nemški jezik sta že več kot tisoč let v neprestanem kontaktu. V preteklosti so ta stik med jezikoma predstavljale nenehne politične in kulturne povezave. Seveda pa je velik vpliv predstavljala lega držav, mejna stičnost. Vse to je botrovalo k pojavu številnih germanizmov, ki so se skozi leta pojavili v slovenskem jeziku. Germanizmi se kažejo in uporabljajo v skoraj vseh regijah Slovenije. V mojem delu pa se bom osredotočila predvsem na vzhodni del Slovenije, in sicer na območje Savinjske doline. Severozahodni del Savinjske doline se stika z državo Avstrijo, od koder je tudi prišel vpliv nemškega jezika. Tako je na nastanek in oblikovanje našega maternega jezika je vplivala tudi sosednja država. Ravno iz teh razlogov v slovenščini še danes najdemo številne germanizme, ki jih uporabljamo v pogovorih. Savinjska dolina se deli na dve pokrajinski enoti, in sicer na Zgornjo ter Spodnjo Savinjsko dolino. Soteska pa je območje, soteska, ki to pokrajino deli na dva dela. V diplomskem delu se bom osredotočila na Zgornjo Savinjsko dolino, torej na področje od soteske Soteska in vse do kraja Solčava. Zanimal me bo vpliv nemškega jezika na to področje ter uporaba germanizmov na tem področju. Slovenski jezik pozna štirideset dialektov, ki se delijo v sedem narečnih skupin. Področje, ki ga bom opisala v svojem diplomskem delu, pa je področje Štajerske, ki je zelo obširno. Seveda se tudi tukaj germanizmi zelo pogosto uporabljajo. Ne samo da se uporabljajo vsakodnevno med pogovori, njihova raba je vse pogostejša tudi v pisni obliki, kar je vidno predvsem med mlajšimi generacijami. Seveda pa je ta raba germanizmov med deklicami in dečki vezana na rabo med starejšimi generacijami. Kakor so torej otroci slišali govoriti svoje starše in stare starše, tako bodo govorili in takšne besede bodo uporabljali tudi sami. Cilj mojega diplomskega dela je bil ugotoviti, kako pogosta je uporaba germanizmov med otroki v osnovni šoli. Zanimalo me je, ali se pojavljajo razlike v prepoznavanju germanizmov med deklicami in dečki. Kot zadnje pa me je zanimalo, ali otroci poznajo slovenske prevode za izbrane germanizme.
Keywords: Germanizmi, Zgornja Savinjska dolina, dialekt
Published in DKUM: 23.02.2016; Views: 1688; Downloads: 181
.pdf Full text (1,90 MB)

8.
Prevzeto besedje v jeziku komercialne radijske postaje (Radio City v Mariboru)
Alenka Valh Lopert, 2008, original scientific article

Keywords: pogovorni jezik, prevzete besede, germanizmi, Radio City
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2396; Downloads: 95
URL Link to full text

9.
GERMANIZMI V LJUTOMERU IN OKOLICI
Erik Kurbos, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Germanizmi so besede, ki so bile izposojene iz nemškega jezika in jih najdemo v mnogih jezikih. Eden od teh jezikov je tudi slovenski jezik, v katerem sta zgodovinski splet okoliščin ter geografska lega pustila sledi nemškega vpliva tako na kulturo kot tudi na jezik. Ta jezikovni vpliv pa je še posebej viden v vsakdanjem govoru Slovencev, to je pri narečju. Medtem ko je Prekmurje spadalo pod madžarski del Avstro-Ogrske monarhije, je Prlekija spadala pod avstrijski del dualistične države in tako doživela še večji vpliv na jezikovno podobo prleškega narečja, v katerem so danes germanizmi trdno zakoreninjeni. V diplomskem delu sem se osredotočil na germanizme v Ljutomeru in okolici. V teoretičnem delu sem razložil jezikovni pojav germanizem, razvoj slovenskih narečij ter opisal jezikovne značilnosti prleškega narečja. V empiričnem delu sem določil cilje raziskave, predpostavke, razložil posamezne germanizme ter analiziral rezultate, ki sem jih dobil s pomočjo anketnega vprašalnika. Ankete sem razdelil med 99 ljudi. Anketiranci so bili iz Ljutomera in okoliških krajev. Navesti so morali spol, starost, kraj, v katerem so bivali večino svojega življenja, kako so pridobili znanje nemškega jezika ter označiti, ali germanizem poznajo in ali ga tudi uporabljajo.Germanizmi so besede, ki so bile izposojene iz nemškega jezika in jih najdemo v mnogih jezikih. Eden od teh jezikov je tudi slovenski jezik, v katerem sta zgodovinski splet okoliščin ter geografska lega pustila sledi nemškega vpliva tako na kulturo kot tudi na jezik. Ta jezikovni vpliv pa je še posebej viden v vsakdanjem govoru Slovencev, to je pri narečju. Medtem ko je Prekmurje spadalo pod madžarski del Avstro-Ogrske monarhije, je Prlekija spadala pod avstrijski del dualistične države in tako doživela še večji vpliv na jezikovno podobo prleškega narečja, v katerem so danes germanizmi trdno zakoreninjeni. V diplomskem delu sem se osredotočil na germanizme v Ljutomeru in okolici. V teoretičnem delu sem razložil jezikovni pojav germanizem, razvoj slovenskih narečij ter opisal jezikovne značilnosti prleškega narečja. V empiričnem delu sem določil cilje raziskave, predpostavke, razložil posamezne germanizme ter analiziral rezultate, ki sem jih dobil s pomočjo anketnega vprašalnika. Ankete sem razdelil med 99 ljudi. Anketiranci so bili iz Ljutomera in okoliških krajev. Navesti so morali spol, starost, kraj, v katerem so bivali večino svojega življenja, kako so pridobili znanje nemškega jezika ter označiti, ali germanizem poznajo in ali ga tudi uporabljajo.
Keywords: Germanizmi, Ljutomer in okolica, prleško narečjeGermanizmi, Ljutomer in okolica, prleško narečje
Published in DKUM: 11.03.2015; Views: 1436; Downloads: 205
.pdf Full text (1,73 MB)

10.
Germanizmi v občini Hoče-Slivnica
Marko Milenkovič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Ker sta slovenski in nemški jezik že stoletja v nenehnem stiku, danes slovenski jezik sodi med enega izmed najbolj germaniziranih slovanskih jezikov. Germanizmi so postali pomemben del slovenskega jezika, zaradi česar je še posebej pomembno izvedeti več o njih. Tako smo v diplomski nalogi analizirali uporabo germanizmov v občini Hoče-Slivnica, kjer se govori Južno-Pohorsko narečje; prav tako smo analizirali, v kolikšni meri so germanizmi poznani in kako pogosto se uporabljajo. Empirični del diplomske naloge temelji na anketi, sestavljeni iz 129-ih germanizmov, ki se uporabljajo v vsakdanjem življenju. Na podlagi ankete, pri kateri sta v ospredju poznavanje in uporaba germanizmov, smo analizirali, v kolikšni meri je uporaba germanizmov odvisna od starosti, spola, izobrazbe in znanja nemškega jezika anketiranih. Vsak dejavnik smo z namenom, da bi ugotovili podobnosti in razlike pri poznavanju ter uporabi germanizmov, posebej analizirali. Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, ali so germanizmi še danes sestavni del slovenskega jezika ali počasi prehajajo v pozabo. Med prebivalce občine je bilo razdeljenih 50 anket. Ciljne skupine so bili prebivalci različnih starostnih skupin, petih večjih krajevnih skupnosti, ki so del občine Hoče-Slivnica: Hoče, Slivnica, Rogoza, Reka-Pohorje, Orehova-Hotinja vas. Naloga anketiranih je bila označiti, ali germanizme samo poznajo ali jih tudi uporabljajo. Pri tem so morali navesti tudi svojo starost, spol, izobrazbo in znanje nemškega jezika.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: germanizmi, Občina Hoče-Slivnica, uporaba germanizmov, Južno-Pohorsko narečje.
Published in DKUM: 12.08.2011; Views: 3210; Downloads: 391
.pdf Full text (4,24 MB)

Search done in 5.9 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica