| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 32
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Swot analiza možnosti koriščenja naravnih energetskih virov v Pomurju
Ines Korošec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je izdelano z namenom spoznavanja naravnih energetskih virov, tako so predstavljeni sončna, vetrna, vodna, geotermalna energija in biomasa. Ob tem smo želeli prikazati možnosti njihovega izkoriščanja v Pomurju. Raziskave so pokazale, da so med najbolj zastopanimi naravnimi viri v Pomurju biomasa, zatem sledi uporaba Sonca in geotermija. Vetra zaradi njegove šibkosti in vode zaradi zaščitenosti v obravnavani regiji ne izkoriščamo. Na kratko smo povzeli tudi ovire, na katere naletimo ob izkoriščanju naravnih energetskih virov in ugotovili, da so največje prepreke v okoljski in prostorski zakonodaji, zato bi morala država nastopiti bolj suvereno. S pomočjo SWOT analize smo s stališča štirih vidikov (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti) ovrednotili lastnosti in posebnosti posameznega naravnega energetskega vira. Analiza nam je pomagala, da smo podrobno spoznali določen vir ter nam na preprost način pokazala, kje so njegove močne in šibke točke.
Keywords: obnovljivi viri, SWOT analiza, biomasa, Pomurje, geotermalna energija, hidroenergija, vetrna energija, sončna energija
Published: 03.12.2020; Views: 325; Downloads: 66
.pdf Full text (1,26 MB)

2.
Ekološke in tehnične značilnosti geotermalne energije
Jakov Halić, 2020, master's thesis

Abstract: Cilj tega zaključnega dela je prikazati pomen geotermalne energije v trajnostnem razvoju energetike in njen položaj v primerjavi z drugimi obnovljivimi viri energije. Izkoriščanje geotermalne energije je eden od okoljsko in podnebno najbolj sprejemljivih načinov komercialne proizvodnje energije, na voljo je skozi vso leto ne glede na atmosferske vplive. Podan je prikaz razpoložljivih tehnologij za izkoriščanje geotermalne energije in možni vplivi na okolje. Razlikujemo med geotermalnimi elektrarnami s suho paro, geotermalnimi elektrarnami z enkratnim in dvakratnim izparevanjem ter geotermalnimi elektrarnami z binarnim ciklom (organski Rankinov cikel in Kalina cikel). Posebej podrobno je prikazan tehnološki postopek pridobivanja koristnih oblik energije iz Napredne geotermalne elektrarne z internalizacijo ogljikovih spojin AAT Geothermae. Napredna elektrarna AAT Geothermae bo pridobivala geotermalno vodo in vse utekočinjene pline. Toploto geotermalne vode in navedene pline bo uporabljala za proizvodnjo energije, medtem ko ne bo prišlo do izpuščanja ogljikovega dioksida v ozračje, ampak bo ta prek vrtine za vtiskanje vrnjen nazaj v ležišče ter na ta način ne bo podnebnega vpliva na atmosfero.
Keywords: geotermalna energija, izkoriščanje geotermalne energije, podzemne vode
Published: 14.07.2020; Views: 308; Downloads: 0

3.
Vpliv izkoriščanja toplote geotermičnih in podtalnih vod na okolje
Martina Kodrič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena izraba geotermalne energije ter podzemnih voda. To sta obnovljiva vira energije in njuno izkoriščanje ima manjši vpliv na okolje kot izraba drugih konvencionalnih virov energije. Predstavljeni so zakoni in direktive, ki nam narekujejo, kako postopamo, če želimo izkoriščati ta dva naravna vira. Za izrabo toplote termalne vode je potrebno plačevati koncesijo, ki jo podeli Vlada Republike Slovenije. V diplomski nalogi smo obravnavali višino plačila koncesije, če izrabljeno vodo vračamo oziroma ne vračamo nazaj v zemljo. Pri tem smo izračunali toplotni tok in pridobljeno količino toplote. Nato smo uporabili še toplotno črpalko, s katero smo vodo dodatno ohladili in preračunali, ali je uporaba toplotne črpalke ekonomsko upravičljiva. Na koncu smo izvedli še ekonomsko primerjavo različnih načinov izrabe toplote geotermalne in podzemne vode.
Keywords: geotermalna energija, podzemne vode, geotermalne toplotne črpalke, ekonomika
Published: 10.10.2019; Views: 438; Downloads: 60
.pdf Full text (1,61 MB)

4.
Možnost razvoja obnovljivih virov energije v Pomurju
Patrik Kodba, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali čedalje bolj pomembno temo, in sicer obnovljive vire energije. Ti so čedalje bolj pomembni zaradi vse večjega onesnaževanja, ki ga povzročajo fosilna goriva, ki so še vedno prevladujoči vir pridobivanja energije. Osredotočili smo se na Pomurje, lastnosti izbrane regije in možnosti postavitve posameznih elektrarn na obnovljive vire. S pomočjo izbrane literature smo ugotovili, da v Pomurju ni dovolj konstantnega vetra za postavitev vetrnic, da obstaja potencial za biomaso, vendar je v primerjavi s potencialom v ostalih delih Slovenije manjši zaradi velikega števila kmetijskih površin. Za sončno energijo smo ugotovili, da je poleti velik izkoristek, pozimi pa zelo slab zaradi majhnega števila sončnih dni. Za geotermalno energijo je na celotnem področju Pomurja velik potencial, vendar tam, kjer se izkorišča, se izkorišča zgolj za zdravilišča. Za bioplinarne lahko povemo, da ima Pomurje zelo velik potencial, saj ima veliko kmetijskih dejavnosti in je ena izmed najboljših oblik za Pomurje. Reka Mura je po svojih lastnostih druga najboljša reka v Sloveniji, kar nam pove, da ima Pomurje zelo dober potencial za gradnjo hidroelektrarn. Zanimalo nas je mnenje Pomurcev o obnovljivih virih, zato smo naredili raziskavo. Rezultati so pokazali, da so Pomurci precej ozaveščeni o obravnavani temi, o obnovljivih virih energije pa več vedo moški kot ženske. Velik delež anketiranih Pomurcev doma ne pridobiva energije iz obnovljivih virov, tisti, ki pa jo, pa se po večini poslužujejo sončne energije ali pa energije iz biomase. Pomurci menijo, da je najboljša izbira za njihovo regijo sončna energija, sledi energija iz biomase, pri postavitvi hidroelektrarn in vetrnic pa so mnenja vprašanih deljena. Zaključimo lahko, da ima Pomurje velik potencial za skoraj vse oblike obnovljivih virov energije, česar se zavedajo tudi prebivalci te regije.
Keywords: energija, viri, obnovljivi viri, vetrne elektrarne, sončna energija, biomasa, bioplin, geotermalna energija, hidoelektrarne, Pomurje, diplomske naloge
Published: 11.04.2018; Views: 868; Downloads: 146
.pdf Full text (1,70 MB)

5.
KRIOGENA AKUMULACIJA ENERGIJE
Rok Špindler, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je prikazan postopek kriogene akumulacije energije, kar je dokaj nova in še nerazvita tehnologija. Uporabna je za akumulacijo viškov energije elektrarn, ki obratujejo na obnovljive vire energije. Opisali smo postopke utekočinjanja, shranjevanja in uplinjanja zraka, kjer energijo shranjujemo in jo nato pridobimo nazaj. Preučili smo različne možne postopke in poiskali vir toplote, ki zadostuje potrebam tega postopka, hkrati pa je okolju najbolj prijazen, za kar se je izkazala geotermalna energija. Naredili smo računalniško simulacijo utekočinjanja in uplinjanja zraka s pomočjo programskega paketa Aspen Plus. V računalniških simulacijah smo spreminjali različne parametre in iskali pogoje, ki so najboljši za obratovanje. Ugotovili smo, da ima postopek velik potencial, je okolju najbolj prijazen med do zdaj znanimi procesi akumulacije energije in bi lahko v prihodnosti postal najpogosteje uporabljan postopek shranjevanja energije.
Keywords: kriogena akumulacija energije, obnovljivi viri energije, utekočinjen zrak, geotermalna energija, Aspen Plus
Published: 04.10.2016; Views: 1370; Downloads: 86
.pdf Full text (1,99 MB)

6.
Izkoriščanje geotermalne energije za ogrevanje stavb na območju občine Polzela
Aljaž Ograjenšek, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je predstavljena geotermalna energija in možnost izkoriščanja le-te na območju občine Polzela. Opisane so osnovne zakonitosti toplotnih črpalk, za sistem ogrevanja je obravnavana toplotna črpalka voda/voda z izkoriščanjem podtalne vode. Izveden je preračun potrebne toplotne moči toplotne črpalke glede na že znano potrebno toplotno energijo, na podlagi katerih je dimenzionirana ustrezna toplotna črpalka. Izveden je tudi preračun potrebnega vodnega vira oziroma pretoka podtalne vode in število potrebnih sesalnih in ponornih vrtin. Na podlagi dobljenih rezultatov je ekonomsko ovrednotena investicija v izgradnjo toplotnih črpalk, ovrednoteni so trenutni letni stroški ogrevanja in primerjava stroškov ogrevanja v primeru izkoriščanja geotermalne energije.
Keywords: geotermalna energija, obnovljivi viri energije, toplotna črpalka, toplota, stroškovna analiza
Published: 09.08.2016; Views: 1608; Downloads: 182
.pdf Full text (2,60 MB)

7.
Odzivne funkcije in toplotni vpliv različnih konfiguracij vertikalnih toplotnih prenosnikov v vrtini v sistemih zemeljskih toplotnih črpalk
Metka Pešl, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je temeljni poudarek na treh različnih konfiguracijah vrtin za katere so prikazane grafične primerjave g-funkcij, ki so izračunane z analitičnim modelom končnega črtnega vira in določene z numeričnim modelom Eskilsona. Rezultati kažejo, da analitična rešitev sledi zelo dobro numeričnim rezultatom. Predstavljena je tudi študija, kako se temperatura zemlje s časom spreminja v primeru različnih konfiguracij vrtin, če toploto odvajamo iz zemlje (ogrevanje) in če toploto dovajamo v zemljo (hlajenje). Rezultati kažejo, da je sprememba temperaturnega polja odvisna od razdalje med vrtinami. Toplotni vpliv med vrtinami je skoraj neopazen v začetku delovanja sistema s toplotno črpalko, vendar pa s časom postaja vse večji, dokler se ne doseže stacionarno stanje. Toplotni vpliv med vrtinami pada z naraščajočo razdaljo med njimi in je zanemarljiv, če je razdalja med vrtinami večja od dolžine vrtine. Na koncu magistrskega dela je za primer enodružinske hiše izvedeno dimenzioniranje toplotne črpalke, ki omogoča ogrevanje, hlajene in pripravo tople sanitarne vode. Vir toplote je zemlja z vertikalnima toplotnima prenosnikoma v vrtini. Vračilna doba naložbe je 13,7 leta.
Keywords: geotermalna energija, toplotna črpalka zemlja/voda, vertikalni toplotni prenosnik v vrtini, temperaturno polje, brezdimenzijske temperaturne odzivne g-funkcije
Published: 25.07.2016; Views: 918; Downloads: 82
.pdf Full text (1,85 MB)

8.
Izbira najprimernejšega hladiva enostopenjske ali dvostopenjske visokotemperaturne toplotne črpalke
Simon Ceglar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Energetske in ekološke krize ter omejenost zalog fosilnih goriv so pripeljale do svetovnega trenda iskanja obnovljivih virov energije, pri čemer je geotermalna energija ena najpomembnejših. Hkrati pa nas k temu zavezujejo tudi evropske direktive, ki smo jih sprejeli v obliki novega Energetskega zakona (EZ-1), z namenom zagotavljanja zanesljive oskrbe z energijo in energetskimi storitvami ob upoštevanju trajnostnega razvoja. Namen diplomske naloge je preučiti možnost uporabe visokotemperaturnih toplotnih črpalk, ki bi se uporabljale za visokotemperaturno ogrevanje večjega števila uporabnikov. Visokotemperaturne toplotne črpalke tip voda-voda, bi kot nizkotemperaturni vir izkoriščale geotermalno energijo, lahko pa tudi kak drug neizkoriščen toplotni vir, z zadostno kapaciteto in konstantnim tokom. Za naš primer smo uporabili kogeneracijo visokotemperaturne toplotne črpalke s plinskim motorjem, ki ustvarja dodatno toploto in električno energijo, s katero pokrivamo svoje potrebe, višek električne energije pa prodajamo distribucijskemu omrežju v cilju znižanja proizvodnih stroškov. Cilj diplomske naloge je z teoretičnimi izračuni priti do čim boljšega grelnega števila ob uporabi različnih hladil, visokotemperaturnih toplotnih črpalk, spreminjanju vhodnih parametrov glede na vzporedno ali zaporedno vezavo visokotemperaturnih toplotnih črpalk. Opazili smo, da je zaporedna vezava toplotnih črpalk, ob postopnem vključevanju posameznih črpalk najprimernejša, saj tako z izbiro ustreznih visokotemperaturnih toplotnih črpalk ohranjamo najvišje možno grelno število pri vsaki stopnji, ob najnižji porabi električne energije in obratovalnih stroškov.
Keywords: toplotna omrežja, visokotemperaturne toplotne črpalke, grelno število, hladila, geotermalna energija, kogeneracija, plinski motor
Published: 26.04.2016; Views: 1082; Downloads: 90
.pdf Full text (1,41 MB)

9.
SOPROIZVODNJA ELEKTRIČNE IN TOPLOTNE ENERGIJE Z UPORABO GEOTERMALNIH VIROV V POMURJU
Aleš Glas, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno izkoriščanje geotermalne energije za soproizvodnjo toplotne in električne energije v Pomurju. Podrobneje je opisano možno izkoriščanje geotermalnih virov z nizko oziroma srednje visoko entalpijo, ki prevladujejo v Sloveniji. Podana je ocena upravičenosti manjše geotermalne elektrarne, ki proizvaja električno energijo in toploto, namenjeno daljinskemu ogrevanju.
Keywords: geotermalna energija, soproizvodnja toplote in električne energije, binarne elektrarne, Pomurje
Published: 11.12.2015; Views: 918; Downloads: 101
.pdf Full text (2,50 MB)

10.
Analiza vpliva geoinženirskih parametrov na delovanje geotermalne elektrarne
Gregor Grošelj, 2015, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava področje izkoriščanja geotermalne energije. Izvedba geotermalnega projekta poteka fazno in se prične z geoinženirskimi raziskavami. Geoinženirske raziskave so zahtevne in drage, zato je njihov obseg omejen. Zato tudi rezultate raziskav predstavlja omejen obseg podatkov, ki imajo nizko zanesljivost zlasti v preliminarnih fazah raziskav. V magistrskem delu smo se posvetili predhodnim (preliminarnim) geoinženirskim raziskavam, ki zagotavljajo preliminarne podatke za nadaljnje načrtovanje. Magistrsko delo je vsebinsko razdeljeno v teoretični in računski del. V teoretičnem delu so predstavljene lastnosti geotermalne energije, možnosti njene rabe, energetska politika Slovenije in evropska vizija izrabe geotermalnih virov za proizvodnjo električne energije ter različni geotermalni sistemi. Sledi geoinženirski vidik načrtovanja geotermalne elektrarne. Ta opisuje geoinženirske dejavnike, ki vplivajo na načrtovanje rabe geotermalne energije, geoinženirske raziskave (obseg in zanesljivost) in geoinženirske parametre opisa pretvorbe geotermalne v električno energijo. Računski del podaja enostaven matematičen model vpliva geoinženirskih parametrov na delovanje geotermalne elektrarne, natančneje na načrtovano električno moč, proizvodnjo električne energije, stroške izgradnje geotermalne elektrarne in ceno električne energije. Model upošteva obstoječe podatke izvedenih geoinženirskih raziskav in konceptualnih modelov (geološki, hidrogeološki, hidrogeokemični, geotermični). Aplikacija modela je prikazana za primer načrtovanja geotermalne elektrarne na območju Murskega bazena. Rezultati modela omogočajo investitorju preliminarno oceno, pod kakšnimi pogoji bi bila izvedba geotermalne elektrarne izvedljiva in upravičena.
Keywords: obnovljivi viri energije, geotermalna energija, proizvodnja elektrike, geotermalna elektrarna, geoinženirski parametri
Published: 30.06.2015; Views: 1281; Downloads: 160
.pdf Full text (5,13 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica