Search the digital library catalog

Abstract: V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni: matematika v predšolskem obdobju, matematične vsebine v vrtcu, matematični bansi, integracija različnih področij v predšolskem obdobju in uporaba umetne inteligence v izobraževanju. Poglobili smo se v povezovanju matematike z drugimi področij in želeli predstaviti, kako lahko otroci na drugačen način spoznavajo matematične pojme, in sicer preko matematičnih bansov. Izpostavili smo umetno inteligenco in predstavili, kako si lahko z njo pomagamo ter kako nam lahko različni viri umetne inteligence pomagajo pri ustvarjanju matematičnih bansov. V praktičnem delu diplomskega dela smo predstavili proces ustvarjanja matematičnih bansov iz področja geometrije s pomočjo umetne inteligence. Z različnimi viri umetne inteligence smo se “pogovarjali” in jih usmerjali z različnimi vprašanji in navodili tako dolgo, da smo prišli do zadovoljive verzije bansa. Umetno inteligenco smo uporabljali predvsem pri ustvarjanju besedila in oblikovanju plesne koreografije, medtem ko smo izbiro melodije naredili sami. Pripravljena matematična bansa smo izvedli v vrtcu in ju evalvirali.
Keywords: matematika v vrtcu, matematični bans, geometrija, umetna inteligenca, integracija v vrtcu
Published in DKUM: 13.06.2024; Views: 145; Downloads: 70
Full text (3,33 MB)

Abstract: V diplomski nalogi najprej opišemo nekatere algoritme, s katerimi primerjamo oblake točk. Zatem podamo lastno zasnovo algoritma za primerjavo, ki temelji na 3D izbočenih lupinah. Predstavimo algoritem hitre izbočene lupine, s pomočjo katerega oblaku točk konstruiramo vgnezdene izbočene lupine. Lastnosti vgnezdenih 3D izbočenih lupin uporabimo v cenilki za razlikovanje med različnimi oblaki točk. Na koncu z eksperimenti demonstriramo prednosti in slabosti metode.
Keywords: algoritem, računalniška geometrija, hitra 3D izbočena lupina, cenilka
Published in DKUM: 24.10.2022; Views: 711; Downloads: 67
Full text (1,87 MB)

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Igre s področja geometrije za predšolske otroke smo zajeli teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo predstavili geometrijo skozi zgodovino, opisali in predstavili primere geometrijskih likov, predstavili oglata in okrogla geometrijska telesa ter na kratko opisali vsako geometrijsko telo. V praktičnem delu smo izbrali matematične igre s področja geometrije, za katere smo menili, da bi otrokom bile zanimive in poučne. Vsako igro smo nato izvedli v vrtcu in beležili sprotna opažanja. Namen in cilji so bili, da otroci bolje spoznajo geometrijska telesa in like, da jih bodo samostojno prepoznavali in znali opisati njihove osnovne lastnosti. Otroci si geometrijske like težje predstavljajo, saj jih je v okolju težje opaziti kot geometrijska telesa, zato smo več poudarka namenili geometrijskim likom. S pomočjo izbranih iger smo ugotovili, da so se otroci že srečali z geometrijskimi liki, nekoliko manj pa so seznanjeni z geometrijskimi telesi.
Keywords: predšolski otrok, geometrija, geometrijski lik, geometrijsko telo, igre
Published in DKUM: 30.09.2022; Views: 844; Downloads: 179
Full text (5,41 MB)

Abstract: V magistrskem delu se ukvarjamo z didaktičnim pripomočkom pentomino, njegovimi razsežnostmi uporabe in učinkovito vpeljavo v učni proces pri poučevanju matematike na razredni stopnji. V ta namen smo pregledali obstoječo domačo in tujo znanstveno in strokovno literaturo ter s pomočjo kritične mase literature potrdili uspešnost uporabe pentomina pri razvoju prostorskih sposobnosti, geometrijskega mišljenja in razumevanju odnosa med obsegom in ploščino. Tako uporaba fizičnega kot tudi pentomina v digitalni obliki potrjuje pozitivni vpliv na razvoj matematičnih kompetenc. Oblikovali smo gradiva za učitelje, ki vsebujejo osmišljeno uporabo pentominov skozi aktivnosti in igre za vse teme v učnem načrtu matematike na razredni stopnji (algebra – razvoj številskih predstav, aritmetika – razvoj računskih operacij, geometrija, merjenje, podatki).
Keywords: pentomino, didaktični pripomoček, prostorske sposobnosti, geometrija, merjenje, številske predstave, računske operacije
Published in DKUM: 19.05.2022; Views: 719; Downloads: 95
Full text (4,20 MB)

Abstract: Pri pouku matematike se učenci v 5. razredu srečajo s pojmoma obseg in ploščina pri enoti geometrije in merjenja, natančneje pri obravnavi likov in teles. Pojma opredelijo, razlikujejo med njima, merijo ter računajo vrednosti pri večkotnikih brez uporabe obrazcev. Predhodne študije so pokazale, da dana koncepta učenci dojemajo kot navodilo za izvedbo računskega postopka (obrazec) in ne kot matematična koncepta ter imajo težave z razlikovanjem med obsegom in ploščino. V zaključnem delu smo se posvetili slednjemu, saj smo raziskali aktivnosti, ki spodbujajo razumevanje in povezovanje ter razlikovanje med omenjenima pojmoma. Te aktivnosti smo v študiji primera praktično preizkusili. Namen magistrskega dela je namreč okrepiti razumevanje obsega in ploščine s pomočjo učnega pristopa z raziskovanjem odnosa med obsegom in ploščino. Na zelo majhnem vzorcu kvalitativne raziskave smo odkrili, da imajo učenci presenetljivo večje težave pri razumevanju obeh pojmov kot pri odnosu med njima. Izkazalo se je, da slabše poznajo uporabnost obsega in ploščine v vsakdanjem življenju, a se zavedajo, da lahko imajo liki z enakimi ploščinami enake ali različne obsege. Rezultati primerjave inicialnega in finalnega testa nakazujejo, da predlagan pristop lahko izboljšuje razumevanje obsega in ploščine ter odnosa med njima. Kot rezultat našega zaključnega dela predstavljamo tudi dobro strukturirane aktivnosti za prihodnjo pedagoško rabo.
Keywords: obseg, ploščina, geometrija, kontekstualizacija, pouk matematike
Published in DKUM: 25.11.2021; Views: 2119; Downloads: 175
Full text (4,71 MB)