| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
KONFLIKTNA RAZMERJA MED GEOGRAFSKIMI OZNAČBAMI IN BLAGOVNIMI ZNAMKAMI
Tina Kernulc, 2016, master's thesis

Abstract: Konflikti med označbami geografskega izvora in blagovnimi znamkami so posledica njunih podobnosti in razlik. Obe pravici kažeta na izvor zadevnega proizvoda, vendar označbe geografskega izvora kažejo na geografsko poreklo, blagovne znamke pa razkrivajo komercialno poreklo. Konflikt se pojavlja tudi na mednarodni ravni, saj med državami ni enotne stopnje zaščite, nekatere predvidevajo višjo stopnjo zaščite za označbe geografskega izvora, druge to področje urejajo skupaj z blagovnimi znamkami. V magistrskem delu obravnavamo več situacij, ki se nanašajo na razmerje konflikta med označbami geografskega izvora in blagovnimi znamkami. Najprej konflikt med prejšnjo označbo geografskega izvora in kasnejšo blagovno znamko, nato še konflikt med prejšnjo blagovno znamko in kasnejšo označbo geografskega izvora. Prav tako se dotaknemo področja omejitve pravic iz označb geografskega izvora in blagovnih znamk. Predvidene rešitve posamezne vrste konflikta so predstavljene z vidika Sporazuma TRIPS, v okviru EU se podrobneje osredotočimo na Uredbo 1151/2012, ki ureja področje kmetijskih izdelkov in živil, ter vključimo relevantno sodno prakso Sodišča v Luxembourgu.
Keywords: Blagovne znamke, geografske označbe, pravice intelektualne lastnine, označbe porekla, Sporazum TRIPS, Uredba 207/2009, Uredba 1151/2012, Uredba 2015/2424, ZIL-1.
Published in DKUM: 29.06.2016; Views: 1421; Downloads: 276
.pdf Full text (1,31 MB)

2.
Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA)
Matic Špur, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo analizira Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA). Avtor najprej obravnava vzpostavitev območja proste trgovine z odpravo tarifnih postavk za blago. Pri tem se osredotoča, tako na industrijsko blago, s poudarkom na ribiški predelovalni in avtomobilski industriji, kot tudi na kmetijske izdelke. V okviru poglavja o blagu so predstavljena določila, ki se nanašajo na tehnične ovire trgovini, kot oblika necarinskih omejitev in na pravila izvora. V diplomski nalogi je tudi predstavljeno poglavje o prostem pretoku storitev, ki prav tako zajema začasno bivanje fizičnih oseb. Avtor, nadalje, obravnava določbe o naložbah; pri tem se osredotoča na inovativna pravila tega poglavja, katerih namen je ohraniti zakonodajno pristojnost strank na področjih javnega interesa, predvsem v kontekstu mehanizma za reševanje sporov med vlagatelji in državo (ISDS). Zadnje poglavje analizira pravila o intelektualni lastnini, ki se nanašajo na patente za farmacevtske izume in geografske označbe živilskih izdelkov.
Keywords: prosti pretok blaga, tarifne postavke, ukinitev tarif, tarifne kvote, liberalizacija trga, prosti pretok storitev, naložbe, mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državo, farmacevtski patent, geografske označbe
Published in DKUM: 22.04.2016; Views: 2239; Downloads: 254
.pdf Full text (530,18 KB)

3.
ZAŠČITA GEOGRAFSKIH OZNAČB V ZDA IN V EU TER ODNOS DO VARSTVA GEOGRAFSKE OZNAČBE V OBEH SISTEMIH, S POUDARKOM NA ZAŠČITI GEOGRAFSKIH OZNAČB VIN IN OSTALIH IZDELKOV IZ GROZDJA
Mojca Ložar Glumac, 2011, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava področje zaščite geografskih označb s poudarkom na geografskih označbah vina in ostalih izdelkov iz grozdja v EU in v ZDA, podobnosti, razlike in odnos do zaščite med obema sistemoma. Danes namreč ni več dovolj, da je izdelek različen od drugih, mora biti tudi med najboljšimi. Ker se geografske označbe in označbe porekla razlikujejo od drugih pravic intelektualne lastnine, ki nakazujejo kakovost, predvsem od blagovne znamke, je potrebno, da sta pri izdelku z geografskim poreklom ali označbo porekla le-ti ključnega pomena pri izdelavi poslovne strategije umeščanja na tržišče, saj se z njo lahko poveča tržnost in vrednost izdelkov široke porabe, od vina in žganih pijač do riža ali sira. Naloga obravnava zgodovinski razvoj geografskih označb, kjer je posebno poglavje namenjeno Sporazumu TRIPS, ker so pred Sporazumom TRIPS določbe, ki obravnavajo geografske označbe, le predpisale splošne obveznosti za pravna sredstva in prepustile vse druge težave pri nadzoru notranjemu pravu vsake posamezne države. Dodatno poglavje je namenjeno nadaljevanju TRIPS pogajanj in analizi predlogov, ki so jih glede zaščite geografskih označb predlagale različne države. Naloga ravno tako podrobno obravnava razvoj zaščite geografskih označb in trenutno veljavno zakonodajo znotraj EU (s posebnim podpoglavjem o slovenski zakonodaji), kjer je zaščita natančno opredeljena s sui generis sistemom priznavanja in zaščite geografskih označb, katerega vsebinska struktura ponuja pristop, ki je tesneje povezan s kmetijstvom, razvojem podeželja in varovanja okolja, kot je z intelektualno lastnino. Podrobneje je opisana tudi reforma vinskega sektorja, ki jo je sprejela Komisija EU leta 2007 in je usmerjena v večjo konkurenčnost proizvajalcev v EU, ponovno pridobitev trgov, uravnoteženje ponudbe in povpraševanja, poenostavitev pravil, ohranjevanje najboljših tradicij vinarstva EU, utrditev družbenega tkiva podeželskih območij in varstvo okolja ter je s seboj prinesla nove direktive in uredbe, ki so ravno tako podrobneje opisane v nalogi, kakor tudi njihov vpliv na zaščito geografskih označb. Obravnavana je tudi zaščita geografskih označb v ZDA, kjer geografska označba nima tako velike vloge kot v EU in je zato zaščitena preko sistema blagovnih znamk, vina in izdelki iz grozdja pa so dodatno zaščiteni tudi z določbami ATF. Sistema zaščite v EU in ZDA se razlikujeta v mnogih pogledih, se je skozi čas pojavilo veliko konfliktov med obema ureditvama, kar prikazujeta tudi dva primera, orisana v nalogi: Budweiser in Zinfandel. Obstaja veliko debat in posameznih mnenj, zakaj naj bi se sprejel ameriški ali evropski predlog zaščite geografskih označb, vendar pa se ne ve natančno kako se kupci odločajo pri nakupu vin – ali jim je cena najpomemnejša, ali poznajo pomen terroirja, ali jim geografska označba pomeni obljubo kakovosti itd. V nalogi je zato v zadnjem poglavju prikazana raziskava med ameriškimi in britanskimi potrošniki kako se odločajo pri nakupu vina v restavracijah ali v trgovinah in kaj so najpomembnejši dejavniki pri nakupni odločitvi.
Keywords: Geografska označba, Označba porekla, Zaščita geografske označbe ZDA, Zaščita geografske označbe EU, Zinfandel, Budweiser, Sporazum TRIPS, Reforma vinskega sektorja, Uredba 510/2006, Uredba 491/2009, Blagovne znamke EU, Blagovne znamke ZDA
Published in DKUM: 25.11.2011; Views: 3135; Downloads: 440
.pdf Full text (1,71 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica