1. |
2. |
3. Mnenja potrošnikov in kmetov o gensko spremenjeni hrani, krmi in označevanju živil živalskega poreklaKatja Potočnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi je bil proučen odnos javnosti do pridelovanja in uživanja gensko spremenjene hrane (GSH), predstavljen pojem genskega inženiringa, gensko spremenjenih organizmov (GSO) ter ugotovljene bistvene razlike v pogledih nanje s strani potrošnikov in kmetov. Opravljeni sta bili dve anketi med 504 potrošniki in 250 kmetovalci glede odnosa do GSO oz. GSH. Rezultati anket so pokazali, da je slovenska javnost na splošno seznanjena s pojmom GSO oz. GSH, vendar o tem ni dovolj informirana. Večinsko mnenje anketiranih je, da uživanje GSO ni varno in da bi na živilih morale biti oznake o njihovi sestavi in načinu pridobivanja. Tudi večina anketiranih kmetov je pozorna na vsebnost GSO v krmnih mešanicah za živali in v večini nasprotujejo gojenju GSR. Izvedeni so bili tudi 4 intervjuji. Prvi s predstavnikom mlekarne Celeia, drugi s predstavnico Pomurskih mlekarn, v tretjem je svoje mnenje podal zagovornik uporabe GSO in v zadnjem nasprotnik uporabe GSO. V večjih nakupovalnih centrih v Sloveniji (Spar, Lidl, Hofer in Tuš) ter v specializiranih trgovinah za prehrano malih živali (Ajka, Žaki in Aro ) je bila izvedena študija primera glede oznak sestave izdelkov, ki jih te trgovine ponujajo. Rezultati študije primera kažejo, da je hrana za male živali priznanih blagovnih znamk v večini označena, živila za ljudi, ki imajo to oznako pa so redka.
Keywords: gensko spremenjeni organizmi (GSO) / gensko spremenjena živila (GSŽ) / označevanje GSO v hrani in krmi / javnomnenjska raziskava / Slovenija
Published in DKUM: 23.10.2012; Views: 4353; Downloads: 416
 Full text (1,93 MB) |
4. POTROŠNIKOVO VEDENJE O VARNI HRANI Z VIDIKA POENOTENE ŽIVILSKE ZAKONODAJE V REPUBLIKI SLOVENIJI NA PODROČJU VARSTVA ŽIVILSanja Logar, 2012, master's thesis Abstract: EU teži k poenoteni in uravnoteženi zakonodaji na področju varnosti živil z namenom, da bi oblikovala in ohranila visoko stopnjo zaščite potrošnika. Znanstveno podprtim standardom in predpisom za varnost živil, se je pridružila tudi Republika Slovenija. V nalogi sem obravnavala sedem uredb živilske zakonodaje, ki so zavezujoče za vse države EU. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval vprašanja glede potrošnikovega vedenja o živilski zakonodaji in njegovega poznavanja zdravstvenih in prehranskih trditev, in je bil na voljo na spletu v mesecu juliju 2011, sem pridobila podatke, ki sem jih ovrednotila s programoma SPSS 17.0 za Windows in SigmaStat 3.5. Rezultati so pokazali, da potrošniki kljub veliki ponudbi na tržišču raje kupujejo živila, ki jih tržišče ponuja že dlje časa. Za potrošnika sta, prav tako pomembna način in poreklo pridelave živil, naklonjeni so tudi ekološko pridelanim živilom, zavračajo pa živila iz gensko spremenjenih organizmov. Večina anketirancev zaupa uradnemu nadzoru živil, prav tako pa so mnenja, da se je varnost živil po vstopu RS v EU poslabšala oziroma je ostala na istem nivoju. Po mnenju anketirancev globalizacija prinaša tudi večje tveganje na področju varnosti živil. Obravnavana živilska zakonodaja se nenehno prilagaja vsem hitrim spremembam, in sicer z namenom, da bi zaščitila uporabnike. Uporabniki pa seveda s svojim poznavanjem smernic o zdravi prehrani in s primerno izbiro živil vplivajo na svoje zdravje.
Keywords: živilska zakonodaja, varnost živil, gensko spremenjena živila, ekološka pridelava
Published in DKUM: 29.02.2012; Views: 3101; Downloads: 368
Full text (1,31 MB) |
5. PROST PRETOK GENSKO SPREMENJENIH ŽIVIL IN NAČELO PREVIDNOSTIPolona Lamut, 2010, undergraduate thesis Abstract: Prost pretok gensko spremenjenih živil je v EU urejen z uredbami in direktivami. Države članice imajo zelo omejene možnosti, da bi na tem področju sprejemale drugačne nacionalne predpise.
Zakonodajalec EU in Sodišče EU se trudita najti občutljivo ravnotežje med zahtevami po prostem pretoku blaga in varovanjem zdravja oz. varstvom potrošnikov.
Pri sprejemanju predpisov EU je potrebno zasledovati dva cilja, in sicer prost pretok gensko spremenjenih živil in upoštevanje načela previdosti.
Sodna praksa kaže, da Sodišče EU izjeme na področju prostega pretoka blaga razlaga zelo ozko in da države članice nimajo veliko možnosti, da bi te izjeme uveljavile v praksi.
Keywords: Ključne besede: gensko spremenjena živila, prost pretok blaga, načelo previdnosti, sodna praksa Sodišča EU, Direktiva 2001/18/ES, Uredba 1829/2003, Uredba 1830/2003.
Published in DKUM: 19.04.2010; Views: 2882; Downloads: 342
Full text (526,56 KB) |
