1. Uporaba mikrosatelitskih molekulskih markerjev za analizo genetske sorodnosti pomembnejših medvrstnih križancev črnega bezga (sambucus nigra l.) z javanskim (sambucus javanica blume) in modrim bezgom (sambucus cerulea raf.)Urša Deban, 2020, master's thesis Abstract: Bezeg je rod, v katerega spada nekaj zelo uporabnih vrst za živilske in zdravilske namene. Razširjen je skoraj po celem svetu. Razlikovanje med vrstami je oteženo zaradi velike morfološke raznolikosti ter prilagojenosti na različne okoljske dejavnike. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM se že več kot 20 let ukvarjajo z medvrstno hibridizacijo bezgov. Pri tem sta ključni vrsti javanski in črni bezeg. Namen magistrskega dela je določiti genetsko sorodnost črnega bezga z njegovimi medvrstnimi križanci s pomočjo uporabe SSR markerjev. Analizirali smo 6 genotipov črnega bezga in 14 njegovih križancev. Križanci so vključevali enega od dveh genotipov javanskega bezga. Prvi izvira z otoka Espiritu Santo (Vanuatu), drugi pa iz Addis Abebe (Etiopija). Analiza genetske sorodnosti na podlagi SSR markerjev je bila uspešna in identificirali smo skupno 59 polimorfnih alelov na 6 genskih lokusih. Na podlagi dendrograma smo ugotovili 3 osnovne skupine genotipov. Prva se je oblikovala glede na materno komponento javanskega bezga z otoka Espiritu Santo, druga glede na očetovsko komponento okrasnega črnega bezga 'Black Beauty' in materno komponento javanskega bezga. V tretji skupin pa sta bila ključna S. nigra ter S. nigra 'Black Beauty'. Ugotovljenih je bilo tudi nekaj izjem, ki bile verjetno posledica napak pri križanju ali vzorčenju in molekulskih analizah.
Keywords: Sambucus sp., medvrstni križanci, genetska sorodnost, mikrosateliti, SSR
Published in DKUM: 18.06.2020; Views: 1097; Downloads: 182
 Full text (1,34 MB) |
2. |
3. |
4. MOLEKULSKA ANALIZA AKCESIJ SLIV (Prunus domestica L.) Z UPORABO MIKROSATELITSKIH MARKERJEVJanja Kotnik, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Ohranjanje in varovanje starih tradicionalnih sort in genotipov sliv (Prunus domestica L.) je bistvenega pomena za ohranjanje biodiverzitete ter vzdrževanje rastlinskih genetskih virov. Genetske materiale hranijo genske banke, ki so namenjene za učinkovito in kakovostno ohranjanje akcesij za daljše časovno obdobje. V raziskavo smo vključili 15 akcesij sliv, ki so locirane v genski banki Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Namen diplomskega dela je bil ovrednotiti sorodnost med starimi genotipi sliv z uporabo molekulskih markerjev in morebitne duplikate izločiti iz uradne evidence genske banke FKBV. Ugotavljali smo tudi, ali lahko mikrosatelitske lokuse, ki so bili najdeni pri češnjah (Prunus avium L.), zaradi istega botaničnega rodu uporabimo tudi pri slivah. Na šestih mikrosatelitskih lokusih EMPA001, EMPA002, EMPA003, EMPA004, EMPA011 in EMPA029 smo pri 15 preučevanih genotipih sliv skupaj namnožili 46 polimorfnih alelov, v povprečju 7,666 alela na lokus. Genetske razdalje analiziranih akcesij smo izračunali z Diceovim koeficientom in izdelali dendrogram. Mikrosatelitske lokuse, najdene pri češnjah, smo uspešno uporabili za analize pri slivah. Med 15 analiziranimi akcesijami nismo našli duplikatov.
Keywords: akcesija slive, Prunus domestica L., molekulski markerji, mikrosateliti, genetska sorodnost
Published in DKUM: 03.03.2015; Views: 2630; Downloads: 220
Full text (1,29 MB) |
5. Določanje genetske sorodnosti med divjimi malinami (Rubus idaeus L.) in nekaterimi znanimi sortami malin z uporabo mikrosatelitskih markerjevNika Weber, 2011, master's thesis Abstract: Divje maline so zelo pogosto prisotne trajnice slovenske pokrajine, ki tvorijo naravno populacijo. Zmožnost razlikovanja med posameznimi kultivarji malin, tako gojenimi kot divjimi, je pomembna tako iz znanstvenih kot ekonomskih razlogov. V genetsko analizo smo vključili 6 znanih sort in 19 divjih, ki smo jih nabrali v genski banki, na več območjih Pohorja in v Zasavju. Namen naloge je bil ugotoviti, kakšna je genetska sorodnost znotraj populacij malin, genetska čistost populacije in število močno odstopajočih genotipov znotraj populacije, ki so bili prenešeni iz neke druge populacije. Na dvanajstih mikrosatelitskih lokusih RhM001, RhM003, Rhm011, Rim015, RiM017, RiM019, RhM021, RhM023, RhM043, Rub228, Rub262 in Rub277 smo pri 25-ih preučevanih genotipih divjih in znanih sort malin skupaj namnožili 103 polimorfne alele, v povprečju 8,583 na lokus. Genetske razdalje med proučevanimi genotipi smo izračunali z Diceovim koeficientom in izdelali dendrogram.
Keywords: Ključne besede: divje maline, Rubus idaeus L., populacija, molekulski markerji, mikrosateliti, genetska sorodnost
Published in DKUM: 19.09.2011; Views: 3553; Downloads: 349
Full text (20,12 MB) |
6. DOLOČANJE GENETSKE SORODNOSTI MED DIVJIMI ČEŠNJAMI (Prunus avium L.) Z UPORABO MIKROSATELITSKIH MARKERJEVTina Ternjak, 2011, undergraduate thesis Abstract: Divje češnje so značilna drevesa slovenske pokrajine, ki tvorijo naravno populacijo. Zmožnost razlikovanja med posameznimi kultivarji češnje (Prunus avium L.), tako gojenimi kot divje raslimi, je pomembno iz znanstvenih kot tudi iz ekonomskih razlogov. V genetsko analizo smo vključili stara drevesa in mlade rastline v okolici teh dreves. Vzorčenje je potekalo na dveh različnih lokacijah blizu Maribora, SZ Slovenija. Namen naloge je bil ugotoviti, kakšna je genetska sorodnost znotraj vsake od dveh populacij divje češnje in sorodnost med predstavniki dveh populacij. Ugotavljali smo še genetsko uniformnost znotraj populacije, genetsko čistost populacije, število močno odstopajočih genotipov znotraj populacije, ki so bili preneseni iz neke druge populacije. Na treh mikrosatelitskih lokusih EMPA003, EMPA004, EMPA005 smo pri 39 preučevanih genotipih divje češnje skupaj namnožili 19 polimorfnih alelov, v povprečju 6,3 na lokus. Genetske razdalje med preučevanimi genotipi smo izračunali z Jaccardovim koeficientom in izdelali dendrogram.
Keywords: Ključne besede: divja češnja / Prunus avium L./ populacija / molekulski markerji / genetska sorodnost
Published in DKUM: 28.03.2011; Views: 4033; Downloads: 331
Full text (1,00 MB) |
