| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VPLIV NAČINA SETVE NA VZNIK SEMENA VELIKONOČNICE (Pulsatilla grandis Wenderoth)
Maja Holer, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Raziskava je bila opravljena leta 2008 na velikonočnici (Pulsatilla grandis Wenderoth), ki je redka in ogrožena rastlina. Namen diplomskega dela je bil določiti najprimernejši način setve in najprimernejšo starost semena za setev. Semena smo sejali na štiri načine. Sveže in staro seme smo pri prvem načinu posejali vodoravno in ga delno prekrili z vermikulitom, pri drugem smo seme posejali vodoravno in ga prekrili z 1cm debelo plastjo vermikulita, pri tretjem načinu smo seme posejali navpično in ga delno prekrili z vermikulitom. Pri četrtem načinu smo uporabili samo staro seme, le-tega smo posejali navpično in ga prekrili z 1 cm debelo plastjo vermikulita. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da sveže nabrano seme uspešneje kali na tretji način setve (73%) v primerjavi s prvim načinom (42%) in drugim načinom (21%) setve. Staro seme je najbolje kalilo na drugi način (32%).
Keywords: generativno razmnoževanje, starost semena, način setve, velikonočnica, Pulsatilla grandis
Published: 30.11.2010; Views: 2112; Downloads: 137
.pdf Full text (947,12 KB)

2.
GENERATIVNO IN VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE ŽAJBLJA (Salvia officinalis L.)
Vanja Vantur, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: Namen diplomskega dela je bil proučiti uspešnost razmnoževanja žajblja (Salvia officinalis L.) na generativni in vegetativni način. Pri generativnem razmnoževanju smo proučevali vpliv okolja in termina setve na vznik in na morfološke značilnosti sejancev. Semena smo sejali v treh terminih v dveh okoljih: v steklenjaku in v plastenjaku. Ugotovili smo, da so semena bolje vzniknila v plastenjaku v vseh treh terminih. V prvem terminu je bil vznik 32-odstoten, v drugem 40-odstoten, in v tretjem 52-odstoten. Prav tako so sejanci, ki smo jih gojili v plastenjaku, imeli v 2. in 3. terminu setve statistično značilno večje število listov, bili so krajši in razvili so močnejši koreninski sistem. Pri potaknjencih smo v treh terminih proučevali vpliv rastnega regulatorja, indol-3-maslene kisline v koncentraciji 0,1 %, na ukoreninjanje in morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev. Potaknjence smo koreninili v steklenjaku v dveh okoljih: v okolju megljenja in pod polietilensko folijo. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da je v obeh okoljih prvi termin potikanja (1. julij) najprimernejši, saj smo dosegli nad 93-odstotno ukoreninjenost. V okolju megljenja se uspešnost koreninjenja podaljša do konec avgusta. Dodajanje rastnega regulatorja vpliva na povečanje določenih morfoloških lastnosti.
Keywords: žajbelj, Salvia officinalis L., generativno razmnoževanje, vegetativno razmnoževanje, rastni regulator
Published: 30.03.2015; Views: 1150; Downloads: 112
.pdf Full text (942,30 KB)

3.
RAZMNOŽEVANJE IZBRANIH VRST JAVORJEV S SEMENOM IN POTAKNJENCI
Tamara Stramšak, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2010/2011 smo v rastlinjaku in laboratoriju za genetiko Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede preučevali razmnoževanje izbranih vrst javorjev. Pri vegetativnem razmnoževanju smo ugotavljali vpliv termina potikanja in rastnega regulatorja (0,8 % indol-3-maslena kislina IBA) na ukoreninjenost potaknjencev in razvoj kalusa srebrastega javorja (Acer saccharinum L.) in dveh sort pahljačastega javorja (Acer palmatum L. 'Atropurpureum' in 'Bloodgood'). Pri generativnem razmnoževanju smo ugotavljali vpliv različnih načinov stratifikacije na delež vzkaljenih semen pahljačastega javorja (Acer palmatum 'Thunberg ex Murray'). Poskus s potaknjenci je potekal v rastlinjaku v okolju megljenja in je bil zasnovan v štirih terminih. Termin potikanja ima statistično značilen vpliv na ukoreninjenost potaknjencev. Zgodnejši termini (v začetku poletja) so primernejši za razmnoževanje. Tretiranje potaknjencev z rastnim regulatorjem IBA v koncentraciji 0,8 %, vpliva na uspešnost koreninjenja potaknjencev. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da so potaknjenci srebrastega javorja v sredini junija dosegli 89 % razvoj kalusa in konec julija 97 % ukoreninjenje. Najvišji vznik sejancev (89 %) smo določili 36 dni po setvi, nenamočenega stratificiranega semena, ki je bil 30 dni izpostavljen rastni komori in 120 dni stratifikaciji (4 °C).
Keywords: javor / Acer ssp. / vegetativno razmnoževanje / potaknjenci / indol-3-maslena kislina / generativno razmnoževanje / stratifikacija
Published: 17.04.2015; Views: 2092; Downloads: 267
.pdf Full text (7,76 MB)

4.
5.
Vpliv setve in načina vzgoje na kvaliteto sadik baldrijana (Valeriana officinalis L.)
Matija Lednik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil preučiti optimalni čas setve baldrijana (Valeriana officinalis L.), vpliv zastiranja semen z vermikulitom na vznik in vpliv pikiranja sejancev na kvaliteto sadik. Uporabili smo dva semenska materiala, ki smo ju sejali v dveh terminih med julijem in avgustom v letu 2017. Na osnovi rezultatov poskusa lahko trdimo, da se je drugi termin setve izkazal za značilno boljšega, saj je bil vznik semen pri sorti 'Vojvođanski' večji za 29,7 %, pri semenskem materialu Austrosaat pa za 9,5 %. Ugotovili smo, da je zastiranje semen z vermikulitom negativno vplivalo na vznik semena. Pikiranje sadik je pri obeh semenskih materialih statistično značilno pozitivno vplivalo na kasnejšo kvaliteto sadik. Statistične razlike so se kazale predvsem v sveži in suhi masi nadzemnih ter podzemnih delov rastlin. Sveža masa nadzemnega dela sadike je bila po pikiranju pri semenskem materialu Austrosaat tudi do 60,7 % višja kot pri sadikah, ki jih nismo pikirali. Na število razvitih listov pikiranje ni imelo vpliva.
Keywords: baldrijan, Valeriana officinalis L., generativno razmnoževanje, zastiranje, vermikulit, vznik, pikiranje.
Published: 28.06.2019; Views: 154; Downloads: 27
.pdf Full text (1,13 MB)

6.
Vpliv predhodne obdelave semena na kalitev tepk (Pyrus communis L.)
Valentina Kosi, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako vplivajo različni načini hladne stratifikacije na kalitev tepk (Pyrus communis L.). Primerjali smo štiri različne načine hladne stratifikacije. Sveže nabrano seme smo hladno stratificirali v hladilniku z različnim časovnim obdobjem (60 in 90 dni), posušeno seme smo stratificirali v zmrzovalniku in sveže nabrano seme smo takoj posejali na prosto. Ugotovili smo, da ima način stratifikacije velik vpliv na kaljivost semen tepk. Semena, ki smo sejali na prosto so značilno bolje kalila v primerjavi z ostalimi obravnavanji. Pri setvi na prosto je vzkalilo 90 % posejanih semen, po 60 dnevni hladni stratifikaciji je vzkalilo 76 % posejanih semen, po 90 dnevni hladni stratifikaciji je vzkalilo 66 % in le 6 % posejanih semen je vzkalilo, če smo jih pred setvijo posušili in stratificirali v zmrzovalniku.
Keywords: / Pyrus communis / stratifikacija / generativno razmnoževanje
Published: 28.10.2019; Views: 120; Downloads: 20
.pdf Full text (1,02 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica