1. Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021. Priložnosti pri oblikovanju kulinaričnih dogodkov: zasnova dogodka na temo avtohtonega krškopoljskega prašiča : zasnova dogodka na temo avtohtonega krškopoljskega prašičaMiša Podberšič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Slovenija je kot nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2021 doprinesla k večjemu razvoju gastronomije v Sloveniji. Sem spadajo tudi kulinarični dogodki, ki jih je veliko. Slovenske regije organizirajo dogodke in festivale na temo lokalnih jedi. Opazili smo, da je v Posavju avtohtoni krškopoljski prašič potencial za razvoj lokalnega in slovenskega turizma. Ni pomemben samo za razvoj turizma, ampak tudi za informiranje ljudi o avtohtoni slovenski pasmi ter promociji Društva rejcev krškopoljskega prašiča, njegovih članov in gostinskih ponudnikov ter ponudnikov produktov iz krškopoljskega prašiča. Eden izmed namenov Evropske gastronomske regije je prav tako informirati lokalno skupnost o zavedanju lastne tradicije. V ta namen smo s pomočjo anketnih odgovorov potencialnih obiskovalcev in potencialnih sodelujočih izdelali načrt za kulinarični dogodek Okusi krškopoljca. Ugotovili smo, da si ljudje želijo tovrstnega dogodka, prav tako želijo rejci krškopoljskega prašiča, gostinski ponudniki jedi iz krškopoljskega prašiča ter strokovnjaki, sooblikovati dogodek s svojimi idejami, znanji in veščinami. Z dogodkom želimo obiskovalce spoznati s krškopoljskim prašičem, in sicer ne samo s kulinariko, ampak želimo predstaviti tudi njegove značilnosti ter pomen avtohtonosti.
Keywords: Evropska gastronomska regija, gastronomija, kulinarični dogodki, krškopoljski prašič, načrtovanje dogodka
Published in DKUM: 12.07.2024; Views: 126; Downloads: 9
 Full text (2,66 MB) |
2. Razvoj podeželske gastronomske destinacije z lokalno dodano vrednostjoTanja Lešnik Štuhec, 2021, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Gastronomski turizem je lahko pomembno orodje sonaravnega razvoja in trženja podeželskih destinacij. Sistematičen razvoj podeželja temelji na dolgoročni usmeritvi in sliki prihodnosti destinacije, ki vključuje in s katero se istovetijo vsi deležniki. Samo povezani lahko doprinesejo k celovito usklajeni ponudbi, ki s sodobnimi trženjskimi orodji nagovarja prepoznane ciljne skupine gostov. Ključno vlogo igra koordinator mreženja ponudnikov in trženja atraktivne, visokokakovostne ponudbe z veliko lokalno dodane vrednosti. Ta temelji na prepoznanih živilih, gradivih, postopkih pridelave in predelave ter odličnih chefih, ki v kratkih dobavnih verigah zagotavljajo prvinske okuse na poti od njive do krožnika. Pomreženi strokovno usposobljeni in inovativni ponudniki lahko sistematično gradijo celovito kakovost destinacije, izpostavljajo gastronomske značilnosti in poreklo prostora ter vzpostavljajo specializirano okolje, prijazno za gastronomski oddih daleč od stresnega sveta. Mir, tišina, čist zrak in voda, lepa krajina, ohranjena narava, ponudba z zeleno zgodbo, prijazni domačini, narečja, šege in navade, ki se kažejo tudi skozi odlično gastronomijo, kreativne delavnice, druženja in gastronomske prireditve, omogočajo ob programih dobrega počutja v naravi in podeželskem velnesu neponovljiva doživetja ljubiteljem hrane in vsem, ki si vzamejo čas in so tovrstna gastronomska doživetja pripravljeni tudi plačati. To je smer, ki jo je izbrala Slovenija, ki bo v letu 2021 gastronomska regija Evrope.
Keywords: podeželski turizem, trajnostni razvoj destinacije, gastronomija, kratke oskrbne verige, lokalno dodana vrednost.
Published in DKUM: 22.01.2024; Views: 352; Downloads: 35
Full text (844,65 KB)
This document has many files! More... |
3. Gastronomski turizem na Ohridu : analiza stanja in možnosti za izboljšaveMirjana Peshevska, 2023, undergraduate thesis Abstract: Gastronomski turizem je eden od najbolj dinamičnih segmentov v turistični industriji, ki ga vsaka država in regija lahko izkoristiti kot močno orodje za privabljanje turistov ter promocijo svoje kulture in tradicije. Znano je, da ima hrana močno povezavo s kulturo in z identiteto naroda, gastronomija pa predstavlja vrata v kulturo in način življenja ljudi. Ohrid, kot ena izmed najbolj prepoznavnih turističnih destinacij v regiji, ne izstopa samo po svojih naravnih in zgodovinskih bogastvih, temveč tudi po svoji bogati gastronomski ponudbi. Ta mesto s svojimi mnogimi restavracijami in kavarnami ponuja obiskovalcem avtentične okuse tradicionalne makedonske kuhinje, pa tudi številne druge svetovne kuhinje. V diplomski nalogi smo raziskovali pomen in potencial gastronomskega turizma na Ohridu. Cilj raziskave je bil preučiti trenutno gastronomsko ponudbo v regiji, identificirati najbolj znane in iskane tradicionalne jedi ter najti možnosti za izboljšanje in razvoj. Prav tako so analizirane izkušnje ponudnikov gastronomskih storitev v povezavi s turizmom in podani predlogi za izboljšanje gastronomskega turizma na Ohridu.
Keywords: gastronomija, gastronomski turizem, Ohrid, tradicionalna hrana
Published in DKUM: 10.10.2023; Views: 623; Downloads: 87
Full text (1,12 MB) |
4. Gastronomska doživetja in vinske destinacije : razvito podeželjeVita Petek, Mojca Polak, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Slovenska gastronomija s prepoznanimi jedmi znotraj 24 gastronomskih regij vzpostavlja izvirno platformo za ustvarjanje gastronomskih doživetij. Slovenija je vinska dežela, ki se deli na tri vinorodne dežele in devet vinorodnih okolišev. Vsak od njih je prepoznaven po značilnostih, kot so terroir, prst in vremenske razmere, ter karakteristikah vin, ki jih lahko pridelamo na tem območju. V vseh treh vinorodnih deželah najdemo kulinarične prireditve in festivale, povezane z vinom, vinske ceste in fontane ter posebnosti vinskega turizma, ki so značilne samo za določen vinorodni okoliš. Za učinkovito trženje gastronomskih in vinskih doživetij je treba zgodaj prepoznati in implementirati globalne trende ter ustvariti pogoje za trajnostni preplet naravnih in kulturnih danosti.
Keywords: gastronomija, vino, doživetja, destinacija, podeželje
Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 644; Downloads: 38
Full text (29,07 MB)
This document has many files! More... |
5. Filozofija restavracije Tri lučke in njena prepoznavnost v turizmuNika Prevodnik, 2021, undergraduate thesis Abstract: Gastronomija predstavlja pomemben del turistične ponudbe destinacije in je eden izmed temeljnih načinov spoznavanja načina življenja in kulture krajev, ki jih obiskujemo. V Posavju se nahaja naša raziskana restavracija, restavracija Tri lučke, katere filozofija kuhinje temelji na pristnosti okusov, ki povezujejo tradicionalnost in lokalnost s pridihom modernosti. Prav tako so prisotni na različnih področjih turizma, kar smo v raziskavi opredelili kot eno izmed njihovih konkurenčnih prednosti na turističnem trgu. Z namenom analizirati prepoznovanost Treh lučk med prebivalci Posavja, smo izvedli anketni vprašalnik. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da Posavci, ki so sodelovali v raziskavi, Trem lučkam kot turistično-kulinarični atrakciji v Posavju pripisujejo velik pomen, saj jih več kot tretjina Tri lučke šteje kot eno izmed pomembnejših atrakcij v Posavju. Velika večina je Tri lučke obiskala že vsaj enkrat v življenju, nekateri jo obiščejo tudi večkrat letno ali celo mesečno. V diplomskem delu smo opravili tudi polstrukturirana intervjuja z restavracijo Tri lučke in gostilno Repovž, kateri smo spraševali o vključevanju ter vpetosti v lokalno turistično ponudbo. Gostilna Repovž je bila izbrana, ker si z našo primarno restavracijo Tri lučke delita zelo podobno filozofijo gostilne in hrane. Po opravljeni raziskavi smo naredili še primerjavo z gostilno Repovž, pri kateri smo ugotovili, da sta si kuhinji zelo podobno in da ima gostilna Repovž kar nekaj konkurenčne prednosti zaradi svoje samooskrbne kmetije in domačih izdelkov z domačega vrta. Pripravili smo tudi nekaj priporočil za izboljšavo ponudbe Treh lučk in njihovo povezanost z lokalno skupnostjo in lokalno ponudbo. S predlogi smo temeljili predvsem na trajnosti v okoljskem (»zero waste«) in družbenem pomenu (povezovanju turističnih deležnikov v Posavju).
Keywords: gastronomija, gostinstvo, kulinarični turizem, Posavje, restavracija Tri lučke
Published in DKUM: 25.11.2021; Views: 781; Downloads: 105
Full text (2,04 MB) |
6. Podeželje in razvoj gastronomije v Sloveniji : teritorialne kolektivne blagovne znamke po modelu ʹIzvorno slovenskoʹ2021 Abstract: V publikaciji so predstavljena znanstvena izhodišča in pomen vzpostavljanja teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk po modelu Izvorno slovensko za razvoj slovenskega podeželja ter gradnje gastronomskega turizma, ki temelji na kratkih dobavnih poteh od njive do krožnika in vzpostavlja sistem kakovosti in izvora živil ter gradiv tudi za vse spremljajoče dejavnike, ki družno gradijo gastronomsko podeželsko turistično destinacijo. Model temelji na sistematičnem povezovanju, gradnji sistema ocenjevanja in vizualne podobe kolektivne blagovne znamke, usposabljanju, svetovanju, ocenjevanju kakovosti, podeljevanju pravice do uporabe certifikata, vzpostavljanju sistema trženja, prodaje, logistike in zagotavljanja nenehne kakovosti skozi načrtovano spremljanje kakovosti in izvora produktov. Na prvem nivoju gradimo primarno ponudbo, in sicer usposabljamo in svetujemo ponudnikom pridelkov in živilskih izdelkov, da le-ti zgradijo zgodbe z lokalno dodano vrednostjo, ki jih lahko v jedi vključijo gostinci. Na drugem nivoju ustvarjamo lokalno prepoznavno ponudbo nastanitvenih kapacitet, gastronomskih prireditev in doživetij. Tretji nivo je namenjen ambasadorjem kolektivne blagovne znamke, ki pod eno streho združujejo več omenjenih aktivnosti in sprejemnim turističnim agencijam. Četri nivo je namenjen gradnji portala, ki omogoča komuniciranje med deležniki znotraj destinacije in pritegne pozornost zahtevnih raziskovalcev gastronomije, ki so za izjemna butična doživetja pripravljeni nameniti svoj čas in denar. Vse aktivnosti so usklajene z aktivnostmi Slovenske turistične organizacije in MGRT in odlična popotnica za Slovenija – Evropska gastronomska regija Evrope 2021.
Keywords: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model Izvorno slovensko, trajnostni razvoj podeželja, gastronomija, kratke dobaviteljske verige, od njive do krožnika, destinacija, kakovost, poreklo-izvor
Published in DKUM: 09.03.2021; Views: 1290; Downloads: 94
 Link to file
This document is also a collection of 7 documents! |
7. Analiza razvojnih možnosti ponudbe za dobro počutje v botaničnem vrtu univerze v mariboruKsenija Grašič, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo proučili pojem dobro počutje in raziskali, kako raznolika je ponudba Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, ki vključuje dobro počutje ter kako so te storitve oglaševane.
Rezultate smo pridobili z anketiranjem, jih analizirali in grafično prikazali. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo sestavili predloge za izboljšavo obstoječe ponudbe v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in pripravili predloge paketov s ponudbo, ki vključuje obisk Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Sestavili smo tudi itinerarje z vključitvijo obiska ponudbe Botaničnega vrta za različne segmente turistov.
Keywords: Botanični vrt, dobro počutje, gastronomija, ponudba.
Published in DKUM: 05.11.2019; Views: 1158; Downloads: 70
Full text (1,67 MB) |
8. Vloga pivovarne Lobik pri razvoju pivskega turizma v občini RušeSara Vocovnik, 2019, undergraduate thesis Abstract: Pivski turizem je v našem okolju relativno nov pojem. Obsega obiskovanje pivovarn, pivske tematske poti, pivske prireditve in množico drugih s pivom povezanih aktivnosti. V diplomskem delu smo raziskovali, kakšno vlogo bi pivovarna Lobik lahko imela pri razvoju pivskega turizma v občini Ruše. Teoretični del diplomskega dela smo začeli s predstavitvijo pojma gastronomija, nato smo raziskali zgodovino pivovarstva, se posvetili pivskemu turizmu pri nas in po svetu ter predstavili občino Ruše. Sledil je empirični del raziskave - opredelitev potenciala za turistični razvoj na podlagi pivovarne Lobik. To smo storili po opravljenih delno strukturiranih intervjujih s strokovnjaki s področja turizma in pivovarstva. Ugotovili smo, da je pivski turizem zelo širok pojem, potencial za njegov razvoj v občini Ruše pa zelo dober. Za razvoj in dopolnitev turistične ponudbe občine in turistične destinacije Maribor - Pohorje je poleg upoštevanja trajnostnih načel potrebno tudi sodelovanje z lokalnimi deležniki. To bi koristilo deležnikom, prav tako pa tudi celotni lokalni skupnosti. Na podlagi profila gastronomskega turista smo oblikovali turistični produkt, ki sledi turističnim trendom in načelom trajnostnega razvoja.
Keywords: pivski turizem, Ruše, pivovarna Lobik, gastronomija, gastronomski turizem
Published in DKUM: 10.10.2019; Views: 1556; Downloads: 236
Full text (1,52 MB) |
9. Vpliv digitalnega sveta na prehranjevanje mladih odraslihTamás Szukics, 2018, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo opredeljuje vpliv digitalnega sveta na prehranjevalne navade mladih odraslih. Naloga ima štiri dele. Prvi del vsebuje uvod, opredelitev ciljev in hipoteze. Opredelili smo še metode razkiskovanja.
V drugem delu predstavimo koncepte, kot so gastronomija in gastronomski turizem. Ukvarjamo se z najnovejšimi trendi v gastronomskem turizmu in z inovacijami, ki jih uporabljajo v gostinskih lokalih.
Tretje poglavje predstavlja generacije mladih odraslih in njihove značilnosti glede prehranjevanja. Predstavimo digitalni svet in njihove ključne elemente za omejene generacije, kot so socialni mediji in delitev fotografij o hrani.
Zadnji del naloge sestavlja raziskava in opredelitev njenih rezultatov. Raziskava prikazuje izkušnje mladih s kulinariko in tehnologijo.
Keywords: gastronomija, turizem, generacija Y, družbeni mediji, aplikacije, hrana
Published in DKUM: 04.04.2019; Views: 1238; Downloads: 103
Full text (1,34 MB) |
10. Vključitev gastronomije v ponudbo Botaničnega vrta Univerze v MariboruTilen Selič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Gastronomija je danes vse pomembnejša v turistični ponudbi določene destinacije, saj so gostje z naraščajočo vlogo individualizma vse zahtevnejši in bolj osveščeni glede prehrane. Kadar uspe ponudnikom gastronomije vzbuditi pri turistih željo po vrnitvi, spremenijo tudi njihov namen obiska destinacije. Primarni nameni potovanja turistov so še vedno ogledi destinacij in njihovih kulturno-zgodovinskih znamenitosti, vse bolj pa prihaja v ospredje tudi obiskovanje destinacije z namenom degustiranja oziroma okušanja lokalne gastronomije. Kadar ta namen ponudniki dosežejo, to pomeni uspešno trženje, s tem pa uspešnejše poslovanje organizacije.
V uvodnem poglavju smo predstavili raziskavo, njen namen, opredelili smo hipotezi in cilje, postavili omejitve ter pojasnili predpostavke.
V drugem poglavju smo postavili teoretični okvir. Razložili smo vlogo gastronomije pri turistični ponudbi Slovenije. V nadaljevanju poglavja smo proučili še kombinacije živil in jedi ter povezali gostinsko ponudbo z ruralnim turizmom.
V tretjem poglavju je bila osrednja tema raziskava ponudbe Botaničnega vrta Univerze v Mariboru (v nadaljevanju BVUM) in oblikovanje nove ponudbe. Opredelili smo pomen Botaničnega vrta (v nadaljevanju BV) v turistični ponudbi Maribor-Pohorje in ugotovili, da ima veliko potenciala, njegova uresničitev pa je odvisna od več dejavnikov. Preko metode anketiranja smo izvedeli, česa si obiskovalci želijo v BV-u ali konkretneje, kakšna gastronomska ponudba bi jim ustrezala.
Če povzamemo celotno raziskavo v eno misel, lahko rečemo, da se gastronomska ponudba BV-a s pomočjo občine počasi razvija, vendar je do končnega produkta potrebnega še precej dela na tem področju.
Keywords: Botanični vrt Univerze v Mariboru, gastronomija, turizem, lokalna pridelava, destinacija Maribor-Pohorje
Published in DKUM: 04.12.2018; Views: 1690; Downloads: 75
Full text (844,77 KB) |
