| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 17
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Podeželje in razvoj gastronomije v Sloveniji
2021

Abstract: V publikaciji so predstavljena znanstvena izhodišča in pomen vzpostavljanja teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk po modelu Izvorno slovensko za razvoj slovenskega podeželja ter gradnje gastronomskega turizma, ki temelji na kratkih dobavnih poteh od njive do krožnika in vzpostavlja sistem kakovosti in izvora živil ter gradiv tudi za vse spremljajoče dejavnike, ki družno gradijo gastronomsko podeželsko turistično destinacijo. Model temelji na sistematičnem povezovanju, gradnji sistema ocenjevanja in vizualne podobe kolektivne blagovne znamke, usposabljanju, svetovanju, ocenjevanju kakovosti, podeljevanju pravice do uporabe certifikata, vzpostavljanju sistema trženja, prodaje, logistike in zagotavljanja nenehne kakovosti skozi načrtovano spremljanje kakovosti in izvora produktov. Na prvem nivoju gradimo primarno ponudbo, in sicer usposabljamo in svetujemo ponudnikom pridelkov in živilskih izdelkov, da le-ti zgradijo zgodbe z lokalno dodano vrednostjo, ki jih lahko v jedi vključijo gostinci. Na drugem nivoju ustvarjamo lokalno prepoznavno ponudbo nastanitvenih kapacitet, gastronomskih prireditev in doživetij. Tretji nivo je namenjen ambasadorjem kolektivne blagovne znamke, ki pod eno streho združujejo več omenjenih aktivnosti in sprejemnim turističnim agencijam. Četri nivo je namenjen gradnji portala, ki omogoča komuniciranje med deležniki znotraj destinacije in pritegne pozornost zahtevnih raziskovalcev gastronomije, ki so za izjemna butična doživetja pripravljeni nameniti svoj čas in denar. Vse aktivnosti so usklajene z aktivnostmi Slovenske turistične organizacije in MGRT in odlična popotnica za Slovenija – Evropska gastronomska regija Evrope 2021.
Keywords: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model Izvorno slovensko, trajnostni razvoj podeželja, gastronomija, kratke dobaviteljske verige, od njive do krožnika, destinacija, kakovost, poreklo-izvor
Published: 09.03.2021; Views: 144; Downloads: 24
URL Link to file

2.
Analiza razvojnih možnosti ponudbe za dobro počutje v botaničnem vrtu univerze v mariboru
Ksenija Grašič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo proučili pojem dobro počutje in raziskali, kako raznolika je ponudba Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, ki vključuje dobro počutje ter kako so te storitve oglaševane. Rezultate smo pridobili z anketiranjem, jih analizirali in grafično prikazali. Na osnovi pridobljenih rezultatov smo sestavili predloge za izboljšavo obstoječe ponudbe v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in pripravili predloge paketov s ponudbo, ki vključuje obisk Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Sestavili smo tudi itinerarje z vključitvijo obiska ponudbe Botaničnega vrta za različne segmente turistov.
Keywords: Botanični vrt, dobro počutje, gastronomija, ponudba.
Published: 05.11.2019; Views: 284; Downloads: 40
.pdf Full text (1,67 MB)

3.
Vloga pivovarne Lobik pri razvoju pivskega turizma v občini Ruše
Sara Vocovnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Pivski turizem je v našem okolju relativno nov pojem. Obsega obiskovanje pivovarn, pivske tematske poti, pivske prireditve in množico drugih s pivom povezanih aktivnosti. V diplomskem delu smo raziskovali, kakšno vlogo bi pivovarna Lobik lahko imela pri razvoju pivskega turizma v občini Ruše. Teoretični del diplomskega dela smo začeli s predstavitvijo pojma gastronomija, nato smo raziskali zgodovino pivovarstva, se posvetili pivskemu turizmu pri nas in po svetu ter predstavili občino Ruše. Sledil je empirični del raziskave - opredelitev potenciala za turistični razvoj na podlagi pivovarne Lobik. To smo storili po opravljenih delno strukturiranih intervjujih s strokovnjaki s področja turizma in pivovarstva. Ugotovili smo, da je pivski turizem zelo širok pojem, potencial za njegov razvoj v občini Ruše pa zelo dober. Za razvoj in dopolnitev turistične ponudbe občine in turistične destinacije Maribor - Pohorje je poleg upoštevanja trajnostnih načel potrebno tudi sodelovanje z lokalnimi deležniki. To bi koristilo deležnikom, prav tako pa tudi celotni lokalni skupnosti. Na podlagi profila gastronomskega turista smo oblikovali turistični produkt, ki sledi turističnim trendom in načelom trajnostnega razvoja.
Keywords: pivski turizem, Ruše, pivovarna Lobik, gastronomija, gastronomski turizem
Published: 10.10.2019; Views: 651; Downloads: 150
.pdf Full text (1,52 MB)

4.
Vpliv digitalnega sveta na prehranjevanje mladih odraslih
Tamás Szukics, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opredeljuje vpliv digitalnega sveta na prehranjevalne navade mladih odraslih. Naloga ima štiri dele. Prvi del vsebuje uvod, opredelitev ciljev in hipoteze. Opredelili smo še metode razkiskovanja. V drugem delu predstavimo koncepte, kot so gastronomija in gastronomski turizem. Ukvarjamo se z najnovejšimi trendi v gastronomskem turizmu in z inovacijami, ki jih uporabljajo v gostinskih lokalih. Tretje poglavje predstavlja generacije mladih odraslih in njihove značilnosti glede prehranjevanja. Predstavimo digitalni svet in njihove ključne elemente za omejene generacije, kot so socialni mediji in delitev fotografij o hrani. Zadnji del naloge sestavlja raziskava in opredelitev njenih rezultatov. Raziskava prikazuje izkušnje mladih s kulinariko in tehnologijo.
Keywords: gastronomija, turizem, generacija Y, družbeni mediji, aplikacije, hrana
Published: 04.04.2019; Views: 579; Downloads: 70
.pdf Full text (1,34 MB)

5.
Vključitev gastronomije v ponudbo Botaničnega vrta Univerze v Mariboru
Tilen Selič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Gastronomija je danes vse pomembnejša v turistični ponudbi določene destinacije, saj so gostje z naraščajočo vlogo individualizma vse zahtevnejši in bolj osveščeni glede prehrane. Kadar uspe ponudnikom gastronomije vzbuditi pri turistih željo po vrnitvi, spremenijo tudi njihov namen obiska destinacije. Primarni nameni potovanja turistov so še vedno ogledi destinacij in njihovih kulturno-zgodovinskih znamenitosti, vse bolj pa prihaja v ospredje tudi obiskovanje destinacije z namenom degustiranja oziroma okušanja lokalne gastronomije. Kadar ta namen ponudniki dosežejo, to pomeni uspešno trženje, s tem pa uspešnejše poslovanje organizacije. V uvodnem poglavju smo predstavili raziskavo, njen namen, opredelili smo hipotezi in cilje, postavili omejitve ter pojasnili predpostavke. V drugem poglavju smo postavili teoretični okvir. Razložili smo vlogo gastronomije pri turistični ponudbi Slovenije. V nadaljevanju poglavja smo proučili še kombinacije živil in jedi ter povezali gostinsko ponudbo z ruralnim turizmom. V tretjem poglavju je bila osrednja tema raziskava ponudbe Botaničnega vrta Univerze v Mariboru (v nadaljevanju BVUM) in oblikovanje nove ponudbe. Opredelili smo pomen Botaničnega vrta (v nadaljevanju BV) v turistični ponudbi Maribor-Pohorje in ugotovili, da ima veliko potenciala, njegova uresničitev pa je odvisna od več dejavnikov. Preko metode anketiranja smo izvedeli, česa si obiskovalci želijo v BV-u ali konkretneje, kakšna gastronomska ponudba bi jim ustrezala. Če povzamemo celotno raziskavo v eno misel, lahko rečemo, da se gastronomska ponudba BV-a s pomočjo občine počasi razvija, vendar je do končnega produkta potrebnega še precej dela na tem področju.
Keywords: Botanični vrt Univerze v Mariboru, gastronomija, turizem, lokalna pridelava, destinacija Maribor-Pohorje
Published: 04.12.2018; Views: 1001; Downloads: 41
.pdf Full text (844,77 KB)

6.
Upravljanje z gastronomsko ponudbo na destinaciji gastronomske regije Maribor, Pohorje, Dravska dolina in Kozjak
Laura Pintarič, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Gastronomija je del doživetij številnih obiskovalcev v času njihovega obiska izbrane destinacije. Prav zato je tako pomemben element turistične ponudbe izbrane destinacije. Preko tradicionalne in avtentične kulinarike obiskovalec bolje spozna destinacijo ter se z njo tudi bolj neposredno poveže. V tem oziru pa je pomembno znati upravljati z gastronomsko destinacijo, kajti samo dosledno, premišljeno in trajnostno naravnano upravljanje destinacije je ključ za uspešnost le-te. V naši nalogi smo v začetnem teoretičnem delu predstavili aspekte managementa destinacije, gastronomije v turizmu in izbrano gastronomsko regijo Maribor, Pohorje, Dravska dolina ter Kozjak, v kateri smo s ponudniki izvedli t. i. polstrukturirane intervjuje. Preko pregleda strokovne literature, swot in benchmarking analize ter intervjujev s samimi ponudniki v gastronomski regiji, smo raziskali, kako oblikovati čim bolj uspešno ponudbo, ki jo želimo ponujati v obliki novih turističnih produktov v destinaciji. Na koncu pa smo izdelali inovativen in lasten turistični produkt, in sicer itinerar za gastronomsko turistično pot po izbrani gastronomski regiji. S potjo želimo spodbuditi obiskovalce k usmeritvi v lokalno in avtentično kulinariko, prav tako pa je to nov in inovativen produkt na destinaciji, ki je dodatek k ponudbi ter tako privablja obiskovalce na samo destinacijo.
Keywords: gastronomija, upravljanje z destinacijo, gastronomska turistična pot, avtentično, gastronomska regija
Published: 29.11.2018; Views: 570; Downloads: 96
.pdf Full text (1,64 MB)

7.
Potenciali za razvoj turizma v zidanicah na destinaciji Bele krajine: priložnosti in izzivi
Sabina Malnarič, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji. Znana je predvsem po svoji legi, belih brezah, steljnikih, narodni noši, običajih in prireditvah, na katerih nikoli ne manjka odličnega vina in belokranjske kulinarike. Zelena pokrajina, ki leži med Gorjanci, Kočevskim rogom in mejno reko Kolpo, obiskovalcem nudi mir, sprostitev in nabor energije. Destinacija skriva veliko lepih neprepoznavnih kotičkov. Mednje zagotovo sodijo tudi zidanice, nekoč objekt za shranjevanje letnega pridelka, danes nastanitveni objekt na voljo turistom, željnih pristne belokranjske gostoljubnosti. Kot je v pesmi »En hribček bom kupil« napisal Anton Martin Slomšek, so Belokranjci po praznih območjih zasadili ne le trte, temveč tudi zidanice. Vsebina diplomskega dela se prepleta z zidanicami, vinogradi, naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, gastronomijo ter drugimi elementi, ki naredijo proizvod privlačen in atraktiven za vsakega posameznika. V sklopu diplomskega dela smo zbirali podatke z anketnimi vprašalniki in z njimi ugotavljali priložnosti ter izzive turizma v zidanicah Bele krajine.
Keywords: Bela krajina, zidanica, vinograd, turizem, gastronomija.
Published: 19.04.2018; Views: 763; Downloads: 90
.pdf Full text (2,58 MB)

8.
GASTRONOMSKA TURISTIČNA POT (FOOD CRAWLS) POSAVJA
Sara Šetinc, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Gastronomija na področju Posavja ima dolgo dediščino, ki se je skozi čas spreminjala in nadgrajevala vse do sodobnosti. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opredelili glavne pojme v povezavi z obravnavano tematiko, ki jih bomo skozi delo pogosto uporabili. Opisali smo kulturo in način prehranjevanja v Posavju, vsakdanjo in praznično hrano ter hrano ob delih. Pri tem smo izpostavili posamezne kulinarične posebnosti in pijače, značilne za Posavje. V empiričnem delu diplomskega dela smo s pomočjo terenskega dela in tehnike usmerjenega polstruktuiranega intervjuja ugotavljali, kako se je gastronomija na področju Posavja po 2. svetovni vojni spreminjala in nadgrajevala. Pri tem smo ugotovili, da imamo v Posavju dovolj gastronomskih posebnosti, na osnovi katerih lahko pripravimo zasnovo za novo gastronomsko turistično pot Food crawl, ki bo povezovala različne gostinske ponudnike v vseh občinah Posavja z značilnimi jedmi in pijačami te gastronomske regije.
Keywords: gastronomija, vsakdanja hrana, praznična hrana, Food crawl, Posavje
Published: 17.01.2018; Views: 688; Downloads: 115
.pdf Full text (1,53 MB)

9.
Mnenja potrošnikov o ekološki hrani v gostinskih lokalih
Sanja Brumec, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Povpraševanje po ekološko pridelanih živilih iz leta v leto raste. Tudi dejstvo, da je od prehranjevalnih navad odvisno naše zdravje in da kakovosti živil ne gre meriti le po zunanjih temveč predvsem po notranjih lastnostih, kot je na primer odsotnost škodljivih snovi, je med ljudmi zmeraj bolj razširjeno. Na policah trgovin niso ekološki pridelki nič več nekaj nenavadnega: ponudba je široka. Situacija pa je nekoliko drugačna v gostinskih lokalih, kjer je med številnimi le peščica ponudnikov s certificirano ekološko ponudbo. V diplomski nalogi smo med potrošniki v gostinskih lokalih s pomočjo anketnih vprašalnikov želeli izvedeti, kakšne so prehranjevalne navade, kaj vpliva na odločitve glede nakupa živil, kaj jim je pomembno pri izbiri lokalov, v katerih se prehranjujejo, ter kakšno je splošno znanje glede ekoloških živil in označevanja ekološke ponudbe. Kar 72 % izmed 50 anketirancev je mnenja, da so ekološka živila bolj zdrava. Menimo, da bi bilo smotrno, da bi se tudi ponudniki bolj izobraževali in ozaveščali o ekoloških živilih in njihovem pomenu ter jih v večji meri vključevali v svojo ponudbo.
Keywords: ekološka živila, gostinski lokali, prehranjevalne navade, gastronomija
Published: 23.08.2017; Views: 723; Downloads: 97
.pdf Full text (1,07 MB)

10.
VLOGA GASTRONOMIJE V TURISTIČNI PONUDBI OBČINE HOČE - SLIVNICA
Danijela Kozol, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vloga gastronomije v turistični ponudbi določenega kraja igra izredno pomembno vlogo pri večanju turistične prepoznavnosti in povečevanju obsega gastronomskega turizma. Vsak turist mora na potovanju jesti in piti, vendar se namen obiska določenega kraja, ki temelji predvsem na okušanju lokalnih posebnosti v hrani in pijači ter skozi le-to spoznavati samo kulturo kraja, zgodovino in tradicijo kraja, bistveno razlikuje od drugih namenov. Kadar potujemo izključno v določen kraj z namenom tovrstnega okušanja, so ponudniki gastronomskih turističnih storitev dosegli svoj namen. V prvem poglavju smo opredelili raziskovalni namen ter zastavili cilje in hipoteze ter predpostavke in omejitve naloge. Naredili smo tudi raziskovalne metode. V drugem poglavju smo nalogi zastavili teoretični okvir. Prikazali smo vlogo gastronomije v turistični ponudbi. Vlogo kulinaričnih dogodkov smo predstavili v tretjem poglavju , ki prikazujejo korak naprej k izpolnjevanju cilja: doseči kulinarično privlačnost občine Hoče-Slivnica ter njeno prepoznavnost zaradi kulinaričnih posebnosti. V tem poglavju smo območje osvetlili tudi z geografskega in kulturnega vidika, prikazali pomen ekološkega povezovanja za nabavo surovin in analizirali vlogo pridelave ekoloških surovin za zdravo prehrano, ki je pogoj za dobro kulinariko kraja. V nadaljevanju poglavij smo predstavili zgodovinsko podlago razvoja gastronomije kraja kot tudi jedi, ki so tipične za to območje. Poleg tega smo opravili analizo stanja v sedanjih gostinskih lokalih po občini. Če povzamemo, smo v raziskavi ugotovili, da je na tem področju potrebno še marsikaj narediti, če si občina želi povečati gastronomsko doživljanje za turiste. Ključne besede: gastronomija, kulinarika, gastronomski turizem, občina Hoče- Slivnica, ekološka pridelava, lokalna/narodna kuhinja, analiza lokalnih gastronomskih posebnosti.
Keywords: gastronomija, kulinarika, gastronomski turizem, občina Hoče- Slivnica, ekološka pridelava, lokalna/narodna kuhinja, analiza lokalnih gastronomskih posebnosti.
Published: 27.10.2016; Views: 1481; Downloads: 129
.pdf Full text (1,06 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica