| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 29
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Uveljavljanje garancije brez računa ali garancijskega lista
Barbara Smogavc, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Garancija za brezhibno delovanje je pravni institut, ki predstavlja skupek pravnih pravil, ki urejajo obveznosti proizvajalca in prodajalca, da bo stvar v določenem roku brezhibno delovala. V slovenskem pravnem redu glede na pravni temelj nastanka obveznosti ločimo dve vrsti garancije: obvezna garancija in prostovoljna garancija. Po vsebini sta popolnoma enaki, ločita se po pravnem temelju. Prva, obvezna (zakonska) garancija nastane na podlagi zakona, medtem ko druga, prostovoljna (pogodbena) garancija nastane z enostranskim pravnim poslom, in sicer z izdajo garancijskega lista. Osrednja tema diplomske naloge so predvsem problemi, s katerimi se kupec srečuje pri uveljavljanju garancije, kot so na primer neizdan ali pomanjkljivo izdan garancijski list ter uveljavljanje garancije kakor tudi uveljavljanje garancije brez računa.
Keywords: potrošniška pogodba, potrošnik, garancija za brezhibno delovanje stvari, listine garancije, garancijski list
Published: 26.11.2018; Views: 932; Downloads: 138
.pdf Full text (585,48 KB)

2.
Zavrnitev unovčitve neodvisne bančne garancije - analiza slovenske sodne prakse
Frane Krpina, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava institut neodvisne bančne garancije kot enega izmed novejših pravnih institutov na področju zavarovanja pogodbenih obveznosti. Posebnost neodvisne bančne garancije, znane tudi kot neakcesorna bančna garancija, bančna garancija na prvi poziv, bančna garancija brez ugovora ali stand-by akreditiv, je njena abstraktnost glede na temeljno razmerje med naročnikom in upravičencem iz bančne garancije. V pravni teoriji razmejitev med odvisno in neodvisno bančno garancijo ne povzroča večjih dvomov, problematika se pokaže šele ob vsakodnevni uporabi med pogodbenimi strankami. V magistrskem delu je skozi obsežno sodno prakso slovenskih sodišč analizirano, kdaj je mogoče govoriti o neodvisni naravi in kdaj bančna garancija ohranja svojo neodvisnost kljub pogojem dokumentarne narave. Napačna, dvomljiva in površna vsebina bančne garancije lahko pri ugotavljanju privede sodišča do drugačnih zaključkov in tako do napačne opredelitve pravne narave. Institut bančne garancije bankam in drugim finančnim institucijam, kot izdajateljem, omogoča zavrnitve pri unovčitvah bančnih garancij. Zavrnitev unovčitve je možna v primeru neizpolnjevanja predpisanih pogojev ali zaradi zlorabe pravic. Iz sodnih odločb je mogoče ugotoviti, da je večina zahtevkov zavrnjena zaradi napačne ali pomanjkljive predložitve predpisanih pogojev. Če je zavrnitev zaradi neizpolnjevanja predpisanih pogojev dokaj očitna in bankam naj ne bi povzročala težav, pa to ne velja glede zlorabe pravic. Pri ugotavljanju zlorab banke s težavo presojajo neupravičene zahtevke zaradi premalo relevantih podatkov, zato niso naklonjene zavrnitvam in jih večinoma izpolnijo. Iz navedenega sledi ugotovitev, da se z neupravičenimi zahtevki lažje spopadajo naročniki bančnih garancij s pomočjo izdanih začasnih odredb.
Keywords: neodvisna bančna garancija, naročnik bančne garancije, upravičenec bančne garancije, banka garant, dokumentarni pogoji, zavrnitev, unfair calling, zloraba bančne garancije, začasna odredba.
Published: 24.09.2018; Views: 796; Downloads: 162
.pdf Full text (523,81 KB)

3.
Neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in DCFR
Jure Pirc, 2018, master's thesis

Abstract: Delo primerja neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in v Osnutku skupnega referenčnega okvira (DCFR). Evropsko pogodbeno pravo že danes zavzema pomembno vlogo v pravu skupnosti, ki pa se bo čez čas le še okrepila. DCFR je del tega procesa in prvi poskus celovite obravnave predvsem obligacijskopravnih institutov, pri čemer niso izključeni niti pogodbeni tipi, ki so tradicionalno predmet avtonomnega urejanja. Eden od teh je bančna garancija na prvi poziv, ki jo DCFR ureja skupaj z drugimi neodvisnimi osebnimi zavarovanji, ZOR pa kot poseben pogodbeni tip. V delu so po posameznih elementih predstavljene razlike pa tudi podobnosti med ureditvijo neodvisnih osebnih zavarovanj v slovenskem pravu in v DCFR. Za vsakega od teh elementov je podana natančna analiza pravic in obveznosti v razmerju udeleženih subjektov.
Keywords: zavarovanje pogodbenih obveznosti, osebna zavarovanja, neodvisna osebna zavarovanja, neodvisna bančna garancija, bančna garancija na prvi poziv, skupni referenčni okvir
Published: 03.07.2018; Views: 734; Downloads: 179
.pdf Full text (911,13 KB)

4.
Neodvisna bančna garancija - analiza prednosti in slabosti
Julija Mesner, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomski projekt govori o neodvisni bančni garanciji. Spoznamo razliko med bančno garancijo in neodvisno bančno garancijo. Razlika med omenjenima je predvsem v pogojih za izdajo garancij. Dandanes je pri poslovnih poslih veliko tveganj, ki lahko ogrozijo poslovanje podjetja. In prav neodvisna bančna garancija lahko podjetja varuje pred tveganji. Poleg že omenjene neodvisne bančne garancije so predstavljeni tudi naslednji elementi: njene sestavine in pogoji za unovčitev neodvisne bančne garancije. Pri neodvisni bančni garanciji nimamo posebnih pogojev za unovčitev, kar je tudi razlog za možno zlorabo.l V nalogi so tako predstavljene tudi prednosti in slabosti neodvisne bančne garancije. Ugotovljeno je, da obstaja kar nekaj prednosti z vidika upnika, vendar pa je velika možnost zlorabe. Poleg zlorabe so navedeni tudi ukrepi, ki jih lahko banka garant in naročnik garancije uporabita pri neupravičenem pozivu. Poznamo še številna druga zavarovanja. V diplomskem projektu je prikazana primerjava neodvisne bančne garancije z drugimi zavarovanji (pogodbena bančna garancija, bond, poroštvo, poziv, bančno poroštvo, banka kot menični dolžnik, bančna obveznost plačila in stand-by akreditiv). V praktičnem delu je predstavljen potek izdaje neodvisne bančne garancije v treh izbranih bankah.
Keywords: bančna garancija, neodvisna bančna garancija, banka garant, upravičenec garancije, zvarovanje obveznosti
Published: 09.11.2017; Views: 1060; Downloads: 132
.pdf Full text (1,44 MB)

5.
Poslovni načrt mikro podjetja x d.o.o. za pridobitev kredita s subvencijo obrestne mere
Gregor Ivanuša, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili poslovno načrtovanje podjetja X d. o. o. s praktičnim prikazom potrebnih kreditnih sredstev in analizo upravičenosti naložbe za pridobitev dolgoročnega kredita pri poslovni banki. Glede na to, da podjetje nima zadostnih sredstev za zavarovanje kredita, je izkoristilo možnost prijave na javni razpis Slovenskega podjetniškega sklada, ki daje garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere. V diplomskem delu smo se omejili na poslovno načrtovanje in razpisne pogoje Slovenskega podjetniškega sklada.
Keywords: Poslovni načrt, pridobitev dolgoročnega kredita, bančna garancija, subvencija obrestne mere, kazalniki poslovanja.
Published: 02.11.2017; Views: 798; Downloads: 176
.pdf Full text (586,23 KB)

6.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI BANK PRI UNOVČENJU IN IZDAJI BANČNIH GARANCIJ
Maja Vesenjak, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga Pravice in obveznosti bank pri izdaji in unovčenju bančne garancije obravnava posamezna vprašanja o bančnih garancijah. Obravnava predvsem vprašanja, ki so povezana z izdajateljem bančne garancije. V Sloveniji in tudi po svetu so to najpogosteje banke. Za raziskavo te teme sem se odločila, ker sem zaposlena v banki in sem se pri delu pogosto srečala s problematiko bančnih garancij. V vrsti sporov v zvezi z bančnimi garancijami sem banko zastopala pred sodiščem. V nalogi primerjam bančno garancijo z drugimi oblikami zavarovanj. Izbrala sem zavarovanja, ki so z bančno garancijo primerljiva zaradi neodvisnosti od temeljnega posla ali ker udeležba oseb pri nastanku zavarovanja in njegovi realizaciji spominja na razmerja v zvezi z bančno garancijo. Za primerjavo sem izbrala pogodbeno bančno garancijo, bond, poroštvo oziroma bančno poroštvo, poroštvo na prvi poziv, menične dolžnike, BPO (bančno obveznost plačila) in stand-by akreditiv. Vsako od zavarovanj sem v nalogi najprej predstavila, nato pa pojasnila, kdaj so pravice in obveznosti iz tega zavarovanja enake bančni garanciji in kdaj se od nje razlikujejo. Razen menice in poroštva so vsa izbrana zavarovanja zakonsko neurejena. Zato je v nalogi tudi opredeljeno, katera pravila se lahko za posamezno zavarovanje uporabijo. Podrobneje sem raziskala pravna pravila za neodvisne bančne garancije. V večini držav neodvisne bančne garancije niso posebej urejene v obligacijskih zakonih. Še nekaj let nazaj se je celo odpiralo vprašanje, ali obligacijska pravila dovoljujejo tako zavarovanje, kot je neodvisna bančna garancija. Slovenija ima že vrsto let urejeno neodvisno bančno garancijo, saj jo je uredil že Zakon o obligacijskih razmerjih. Ureditev iz Zakona o obligacijskih razmerji pa velja tudi po sprejemu Obligacijskega zakonika. Ta ureditev je zelo skromna. V poglavju o pravnih virih zato naloga pojasni, katera vprašanja so v zakonu urejena, saj to iz zakonskih določb ni očitno razvidno. V nalogi so nato predstavljena avtonomna pravila o bančnih garancijah. To so pravila Mednarodne trgovinske zbornice iz Pariza in pravila, ki jih je za Združene narode pripravil UNCITRAL – Konvencija Združenih narodov o neodvisnih bančnih garancija in stand-by akreditivih. Podana je tudi ocena, ali naj Slovenija ratificira konvencijo. Z vprašanjem o uporabi pravnih pravil se v nalogi ukvarjam tudi v nadaljnjih poglavjih. Razmerje med naročnikom bančne garancije in banko opredelim kot mandatno razmerje, pri neupravičenem pozivu pa analiziram pogoje za uporabo splošnega instituta civilnega prava o zlorabi pravice. V nalogi sistemiziram neodvisne bančne garancije po dveh kriterijih. Posebej obravnavam bančne garancije, v katerih je kot edini pogoj, da banka izplača določen denarni znesek, določen pisni poziv upravičenca. Nato pa obravnavam bančne garancije, v katerih je poleg tega pogoja določen še poseben pogoj. Naloga pojasnjuje, kakšni pogoji so v bančni garanciji dovoljeni, da je to še vedno neodvisna bančna garancija. Bančne garancije so v nalogi sistemizirane tudi glede na to, kakšna je obveznost, za katero je le-ta izdana. Obravnavane so bančne garancije za dobro izvedbo posla, vračilo avansa, odpravo napak in resnost ponudbe ter kontragarancije. V slovenski poslovni in sodni praksi so nejasna vprašanja glede pravic in obveznosti iz kontragarancije, kar je prav tako analizirano v nalogi. Naloga pojasnjuje, da lahko neodvisno garancijo izdajo poleg banke še drugi izdajatelji, da mora biti garancija izdana v pisni obliki, da je neodvisna bančna garancija enostranski pravni posel in da nastopijo obveznosti iz garancije, ko le-ta zapusti sfero izdajatelja. Pojasnjuje tudi, kdaj se šteje, da pisna izjava o izdaji bančne garancije zapusti sfero izdajatelja. Naloga opredeli sestavine bančne garancije. Obravnavam vprašanja, ki se postavljajo ob pozivu za unovčitev. Pri vseh bančnih garancijah ne pride do unovčitve. Kadar pa upravičenec postavi zahtevo za unovčitev, (več)...
Keywords: bančna garancija, neodvisna bančna garancija, izdajatelj bančne garancije, pogoji v bančni garanciji, unovčitev bančne garancije, neupravičen poziv za unovčitev.
Published: 09.12.2016; Views: 1260; Downloads: 358
.pdf Full text (1,28 MB)

7.
Pravice potrošnikov pri uveljavljanju stvarne napake
Manca Šmit, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Pri prodaji, nakupu ali najemu stvari se v vsakdanjem življenju pogosto pojavijo konflikti med kupci in prodajalci zaradi napake izdelka. V poslovni praksi so načini reševanja konfliktov različni, vendar mnogokrat neučinkoviti. Najpogostejša vzroka za neustrezno reševanje teh razmerij sta težnja po ohranitvi poslovnih odnosov ter nepoznavanje pravnih predpisov. Vsak potrošnik ima pravico, da za napake na kupljenem blagu uveljavlja stvarno napako. Ta je opredeljena v pravnih predpisih; v Sloveniji sta to Obligacijski zakonik in Zakon o varstvu potrošnikov. Če potrošnik na izdelku ugotovi stvarno napako, mora o njej prodajalca obvestiti v za to določenem časovnem roku. Potrošnik se sam odloči za enega izmed jamčevalnih zahtevkov. Na voljo ima odpravo napake, zamenjavo izdelka za nov brezhibni izdelek, vračilo plačanega zneska v sorazmerju z napako ali razveljavitev prodajne pogodbe z vračilom celotnega zneska. Med potrošniki je poznavanje pravic in postopkov uveljavljanja stvarne napake šibko. Prav tako jih mnogo ne loči med pojmoma stvarna napaka in garancija. Zato bi bilo potrebno potrošnike bolje seznaniti z njihovimi pravicami in jim tako omogočiti bolj varno poslovno okolje.
Keywords: stvarna napaka, potrošnik, pravice, prodajalec, garancija
Published: 22.11.2016; Views: 1012; Downloads: 192
.pdf Full text (714,67 KB)

8.
INSTITUT GARANCIJE ZA BREZHIBNO DELOVANJE STVARI V SODNI PRAKSI
Primož Mirkac, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava institut garancije za brezhibno delovanje stvari pri čemer se osredotoča na uveljavljanje garancijskih zahtevkov v sodni praksi. Institut garancije kupcu omogoča, da se v primeru okvare stvari znotraj garancijskega roka obrne na proizvajalca ali prodajalca, ki mora napako odpraviti oz. stvar zamenjati z novo, v kolikor to ni mogoče pa lahko alternativno uveljavlja ali znižanje kupnine ali odstop od pogodbe, pri čemer zaradi zakonsko določenega vrstnega reda kupec ne more prosto izbirati med zahtevki. Analiza sodne prakse pokaže, da je uspešnost uveljavljanja garancijskih zahtevkov odvisna od narave napake, saj sodišče presoja predvsem vpliv napake na funkcionalnost celotne stvari ter negativne posledice, ki bi lahko nastale na sami stvari zaradi nadaljnje uporabe. Pri tem je pomembno, da napaka oz. okvara stvari izhaja iz lastnosti stvari same, saj kupec, čigar stvar se je pokvarila zaradi napačne uporabe ali vzdrževanja ni upravičen do garancijskega zahtevka. Kot pomembno pri uspešnosti uveljavljanja zahtevkov iz garancije se izkaže tudi kupčevo pravočasno (torej v garancijskem roku) in primerno grajanje, ki se v smislu dokazovanja izkaže predvsem v pisni obliki. V okviru prostovoljne garancije na kvaliteto stvari pa je uspešnost uveljavljanja zahtevka iz garancije v precejšnji meri odvisna od garancijskih zagotovil garanta, ki lahko prostovoljno razširi jamstvo tudi za manjše napake, s čimer upravičencu nudi širše jamstvo. Garancijski upravičenec ima sodno varstvo tudi v primeru stečaja garanta, kjer se njegov garancijski zahtevek po samem zakonu pretvori v denarno terjatev, v stečajnem postopku se poplača sočasno in sorazmerno z ostalimi navadnimi upniki.
Keywords: Garancija za brezhibno delovanje stvari, obvezna garancija, prostovoljna garancija, napaka, garancijski zahtevek, garancija kvalitete, stečaj, Obligacijski zakonik, Zakon o varstvu potrošnikov
Published: 23.09.2016; Views: 1267; Downloads: 139
.pdf Full text (334,87 KB)

9.
NEUPRAVIČEN POZIV ZA IZPLAČILO BANČNE GARANCIJE
Monja Krofič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo preko strokovne literature, člankov in spletnih virov analizira dva različna trenutka, ko upravičenec iz bančne garancije (upnik iz temeljnega posla) postavi zahtevo za izplačilo. Na eni strani je v tem diplomskem delu predstavljena situacija, ko je zahteva za izplačilo postavljena, vendar ne v skladu s pogoji z bančne garancije, na drugi strani pa diplomsko delo analizira situacijo, ko so pogoji iz same neodvisne bančne garancije sicer izpolnjeni, pa je poziv za izplačilo vseeno neupravičen. Podrobneje je analiziran institut neupravičenega poziva ter njegova ureditev v slovenskih in mednarodnih pravnih virih, predstavljena pa je tudi slovenska in tuja sodna praksa, ki je že posegala na to področje. Diplomsko delo poleg omenjene problematike obsega tudi možnosti in ukrepe, ki jih lahko proti neupravičenemu pozivu uporabita banka garant in naročnik bančne garancije kot sredstva za preprečitev izplačila spornega zneska ali kot možnost prepovedi razpolaganja in način vrnitve neupravičeno izplačanega zneska. V tem kontekstu diplomsko delo skozi strokovno literaturo podrobneje predstavi procesno zavarovanje v obliki začasne odredbe in njen pomen pri preprečevanju neupravičenih pozivov za izplačilo ter izplačil samih.
Keywords: zavarovanje obveznosti, bančna garancija, neodvisna bančna garancija, garancija na prvi poziv, neakcesornost, banka garant, neupravičen poziv
Published: 23.09.2016; Views: 1025; Downloads: 119
.pdf Full text (1,31 MB)

10.
INSTRUMENTI MEDNARODNIH PLAČIL IN ZAVAROVANJ
Jasmina Hlačar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Poslovanje podjetij na mednarodnih trgih je tesno povezano z uporabo instrumentov mednarodnih plačil in zavarovanj. V diplomskem delu smo predstavili značilnosti plačila na odprt račun, predplačila, dokumentarnega inkasa, menice, dokumentarnega akreditiva, bančne plačilne obveze, bančne garancije, izvoznega kredita, faktoringa, forfaitinga in izvedenih finančnih instrumentov. Velika konkurenca na mednarodnih trgih, kamor vedno vstopajo novi proizvajalci in novi ponudniki storitev, zahteva tudi nove načine zavarovanja plačil. Temu trendu sledijo tudi banke v Sloveniji, zato smo v diplomski nalogi podrobno predstavili uporabo bančne plačilne obveze, kot novo bančno rešitev na področju plačilnih instrumentov in instrumentov zavarovanja. Prav tako smo analizirali uporabo bančnih garancij pri poslovanju podjetij, ker je to najpogosteje uporabljen instrument zavarovanja. Gospodarska rast v slovenskih največjih trgovinskih partnericah daje podjetjem, ki poslujeo na mednarodnih trgih, nove priložnosti. Zato je dobro poznavanje in pravilna izbira instrumentov mednarodnih plačil in zavarovanj ključnega pomena pri sklepanju poslov na mednarodnih trgih. Podjetjem omogoča obvladovanje tveganj in uspešno zaključevanje poslov.
Keywords: bančna plačilna obveza, bančna garancija, plačilni instrumenti, zavarovanje poslovanja, tveganje.
Published: 16.08.2016; Views: 1069; Downloads: 107
.pdf Full text (882,82 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica