1. Vrstna, funkcionalna in filogenetska pestrost plena treh vrst sovNuša Vinko, 2024, master's thesis Abstract: Prehrana sov je pogost predmet raziskav, saj poleg podatkov o vrstah, ki jih plenijo, pridobimo tudi podatke o plenilskem vedenju in specializiranosti plenilca ter podatke o lokalni favni malih sesalcev. Z metodo analize izbljuvkov, pridobljenih podatkov s pomočjo metaanalize in statistične analize vzorcev sem v nalogi raziskala vrstno, funkcionalno in filogenetsko pestrost plena in posledično prehrano pegaste sove, Tyto alba, lesne sove, Strix aluco, in male uharice, Asio otus, na območju severovzhodne Slovenije. Rezultati cenilk vrstne pestrosti razkrivajo, da pegasta sova izkazuje najvišjo vrstno pestrost, tesno ji sledi lesna sova, mala uharica pa izkazuje najnižjo raznolikost vrst. Pegasta sova ima prav tako največjo funkcionalno pestrost, pri čemer ima lesna sova nekoliko nižje, a še vedno znatno visoke vrednosti. Filogenetska pestrost je najvišja pri lesni sovi, sledi pegasta sova in nato mala uharica. Te ugotovitve kažejo na različne ekološke strategije in različnost prehrane obravnavanih sov. Pegasta sova deluje kot generalist in izkorišča raznolik nabor plena. Lesna sova ima uravnotežen pristop in pleni vrste raznolikih evolucijskih linij. Mala uharica izkazuje najbolj specializirane prehranjevalne navade z najnižjimi vrednostmi na vseh obravnavnih nivojih. Ugotovitve zagotavljajo vpogled v diferenciacijo in delitev ekoloških niš ter plena med preučevanimi vrstami sov, s poudarkom na pomembnosti upoštevanja več vidikov pestrosti za celovite ekološke ocene.
Keywords: prehrana sove, vrstna pestrost, funkcionalna pestrost, filogenetska pestrost, analiza izbljuvkov, metaanaliza
Published in DKUM: 10.04.2024; Views: 352; Downloads: 39
 Full text (1,93 MB) |
2. Funkcionalni znaki palearktičnih voluharic (Arvicolinae)Nuša Lesjak, 2023, master's thesis Abstract: V sklopu te naloge smo zbrali podatke o 32 funkcionalnih in ekoloških znakih 159 vrst in podvrst palearktičnih voluharic iz poddružine Arvicolinae. Zanimali so nas funkcionalni znaki: dolžina telesa, dolžina repa, dolžina zadnjega stopala, masa, dolžina lobanje, povprečno trajanje brejosti, povprečno število legel v letu, povprečno število mladičev v leglu. Spremljali smo tudi naslednje ekološke znake: habitat, čas aktivnosti v dnevu, socialna struktura, nadmorska višina areala, velikost območja pojavljanja, mikrohabitat in vrsta prehrane.
Podatke smo uredili in izvedli frekvenčno analizo posameznih znakov. Tabela morfometričnih znakov je izpolnjena približno 80 - odstotno. Podatki o ekoloških znakih so pomanjkljivi, največ podatkov je na voljo o velikosti in nadmorski višini areala, najmanj pa o prehrani in habitatu. Porazdelitev morfometričnih znakov je blizu normalni, z dolgim repom na desni strani. Večina vrst je torej manjših, obstajajo pa izjeme z večjo telesno maso in velikostjo. Porazdelitev velikosti areala je nesimetrična, skoraj petina vrst je zelo razširjenih in ima območje pojavljanja večje od enega milijona kvadratnih kilometrov, endemičnih vrst z arealom manjšim od 1000 kvadratnih kilometrov je malo. Porazdelitev povprečne nadmorske višine areala je nagnjena levo, kar pomeni, da je večina vrst prisotna na nižjih nadmorskih višinah.
Demonstrirali smo uporabo funkcionalnih znakov na realnih multifunkcionalnih analizah. Palearktis smo razdelili na ekoregije in glede na podatke o arealu vsako vrsto umestili v pripadajočo ekoregijo. Izračunali smo dve cenilki funkcionalne diverzitete: funkcionalno bogastvo in funkcionalno razpršenost. Funkcionalno bogastvo voluharic in postrušnikov je največje v vlažnem zmerno toplem pasu, najmanjše pa v polarnem, vlažnem subtropskem in zmerno hladnem pasu. Funkcionalna razpršenost je največja v polsušnem subtropskem pasu, najmanjša pa v sušnem tropskem in subtropskem pasu.
Keywords: Arvicolinae, funkcionalna pestrost, funkcionalni znaki, voluharice, biodiverziteta
Published in DKUM: 21.06.2023; Views: 477; Downloads: 70
Full text (5,40 MB)
This document has many files! More... |
3. Funkcionalna sestava vegetacije gozdnatih travnikov v krajinskem parku Šturmovci : magistrsko deloAna Šram, 2022, master's thesis Abstract: V okviru magistrske naloge smo proučevali funkcionalno sestavo (=prisotnost različnih funkcionalnih tipov rastlin) vegetacije zeliščnega sloja gozdnatih travnikov v Krajinskem parku Šturmovci s poudarkom na odvisnosti funkcionalne sestave od abiotskih dejavnikov (jakosti svetlobe, temperature in vlage). Zaradi prisotnosti dreves predstavljajo gozdnati travniki heterogen habitat z razlikami v okoljskih dejavnikih, ki je zelo primeren za razlago mehanizmov sobivanja vrst. Popisali in ocenili smo pokrovnost (metoda po Braun-Blanquetu, 1964) za 65 rastlinskih vrst na 36 popisnih ploskvah v velikosti 0,5 m x 0,5 m. Ploskve smo določili znotraj 4 transektov dolžine 12 m in 9 naključno izbranih popisnih ploskev. Transekti so potekali od drevesa hrasta doba (Quercus robur) v smereh sever, jug, vzhod in zahod. Hkrati smo izmerili tudi jakost svetlobe, temperaturo zraka tik nad tlemi in vlago v tleh. Aparature smo postavili vzdolž vsakega izmed štirih transektov na točke 0 m, 6 m in 12 m oddaljenosti od drevesa. Točka na 0 m je bila postavljena v senci, točka na 6 m v polsenci in točka na 12 m na soncu. Popisanim rastlinskim vrstam smo določili prednostni habitat in izbrane morfološko-funkcionalne poteze (MFP): življenjska oblika, življenjski cikel, višina rastline, specifična listna površina-SLA, vsebnost suhe snovi lista-LDMC, CSR strategija, začetek cvetenja, dolžina cvetenja, listna obstojnost in oblika klonalnosti. Podatke smo statistično obdelali s CWM analizo (community-weighted mean value of trait) ter multivariatnimi analizami (principal component analysis-PCA in redudancy analysis-RDA). Ugotovili smo značilne razlike med MFP rastlin v manj in bolj sončnih mikrohabitatih gozdnatega travnika: v senci so prevladovale vrste s kompetitorskimi MFP (višja rast, krajše in kasnejše cvetenje), na soncu pa je bilo prisotnih več vrst s stres toleratorskimi lastnostmi (zgodaj cvetoče vrste, večinoma trajnice z višjimi vrednostmi LDMC). Ugotovili smo tudi značilno povezanost oblik klonalnosti rastlin z osončenostjo ploskev. Rezultati raziskave so potrdili pozitiven vpliv raznolikosti okoljskih dejavnikov (npr. razlike v osvetljenosti) v mikrohabitatih gozdnatih travnikov na pestrost funkcionalnih tipov rastlin. Raziskave kot je naša, lahko pomembno pripomorejo k razumevanju glavnih dejavnikov ohranjanja raznolikosti vrst v teh polnaravnih ekosistemih z visoko naravovarstveno vrednostjo in pri oblikovanju smernic za varovanje teh habitatov.
Keywords: heterogenost habitata na manjšem območju, ekstenzivni travniki, funkcionalna pestrost, morfološko funkcionalne poteze, gozdnati travniki
Published in DKUM: 28.09.2022; Views: 821; Downloads: 133
Full text (3,50 MB) |
4. Razlike v morfološko-funkcionalnih tipih in funkcionalni pestrosti pol-naravnega travnika glede na pogostost košnjeTeja Vrbek, 2020, master's thesis Abstract: V raziskavi smo ugotavljali razlike v morfološko-funkcionalnih potezah in funkcionalni pestrosti pol-naravnega travnika asociacije Ranunculo repentis-Alopecuretum pratensis glede na pogostost košnje. To so srednjeevropski mezotrofni do evtrofni gojeni nižinski travniki (šifra habitatnega tipa: Physis 38.22; Natura 6510). Ti travniki so med vrstno bogatejšimi habitati v Evropi in so s kmetijskega stališča pomembni predvsem kot vir krme za živino. Naša raziskava temelji na podatkih, ki so bili zbrani na trajnih popisnih ploskvah pol-naravnega travnika, ki ga vse od leta 1995 vodijo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Poskus je zasnovan po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah s šestimi različnimi režimi košnje. V analizo smo vključili 63 rastlinskih vrst, 31 vegetacijskih popisov in 52 morfološko-funkcionalnih potez. Določitev morfološko-funkcionalnih tipov za popisane rastline smo izvedli s klastrsko analizo. Za ugotavljanje vpliva košnje na morfološko-funkcionalne poteze in funkcionalno pestrost smo uporabili PCA analizo. Določili smo 5 morfološko-funkcionalnih tipov rastlin. Potrdili smo hipotezo, da je različna pogostnost košnje posameznih popisnih ploskev spremenila zastopanost in razmerje posameznih morfološko-funkcionalnih potez rastlin v primerjavi z izhodiščnim ekstenzivnim travnikom. V raziskavi smo delno potrdili tudi hipotezo, da bo največja funkcionalna pestrost na popisnih ploskvah z najmanj pogosto košnjo. To je veljalo predvsem za poteze, ki so v močni povezavi s kompeticijsko strategijo rastlin, kakršna je tudi višina rastline.
Keywords: vegetacija, travišča, morfološko-funkcionalne poteze, košnja, funkcionalna pestrost
Published in DKUM: 02.03.2020; Views: 1510; Downloads: 256
Full text (1,32 MB) |
