Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Merila določanja besedilnih vrst v učbenikih od leta 1990 do danes
Andreja Golob, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Učitelji pri pouku slovenščine v osnovnih in srednjih šolah uporabljajo učbenike, ki jim služijo kot pripomočki za razlago in utrjevanje snovi. Učbenik ima namreč pomembno vlogo pri posredovanju učnih vsebin; učencem pomaga pri usvajanju le-teh, učiteljem pa pri načrtovanju pouka. Zato je zelo pomembno, da so učbeniki primerni in kvalitetni. Ker učbenike izbirajo učitelji sami, imajo možnost izbrati takšne, s katerimi bodo učencem oz. dijakom najbolje predstavili učno snov in ki bodo po drugi strani učence oz. dijake pritegnili že po samem videzu. V današnjih časih imajo učitelji težjo nalogo, saj je na trgu veliko učbenikov, med katerimi morajo izbrati tistega, ki bo najbolj primeren, hkrati pa so na boljšem kot pred nekaj desetletji, ko niso mogli izbirati. Za namen diplomskega dela smo pregledovali učbenike od leta 1990 dalje, pri tem pa ugotovili, da so takrat po več let imele vse šole enake učbenike, učitelji pa niso imeli možnosti izbire. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela; v teoretičnem delu smo predstavili temeljne opredelitve sporočanja, besedila in besedilnih vrst. Pozornost smo namenili tudi vlogam in funkcijam besedila, saj so te ključne pri analiziranju besedilnih vrst. Podali smo definicijo učbenika in predstavili, kdo in na kakšen način potrdi učbenik, da je sploh primeren za poučevanje. V empiričnem delu diplomskega dela smo iz zbranega gradiva, tj. učbenikov za slovenščino, poiskali in izpisali definicije izbranih besedilnih vrst. Za analizo smo izbrali naslednjih pet: opravičilo, prošnjo, vabilo, zahvalo in reklamo, ki smo jih primerjali in analizirali. V zaključnem delu smo povzeli temeljne ugotovitve, do katerih smo prišli med nastankom samega dela, in odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki smo jih postavili na začetku diplomskega dela.
Keywords: Sporočanje, besedilo, besedilne vrste, funkcijska zvrstnost, učbenik.
Published in DKUM: 18.10.2016; Views: 1745; Downloads: 200
Full text (466,72 KB)

BESEDILNOST IZBRANIH ZNANSTVENIH PRISPEVKOV NEKATERIH RAZISKOVALNIH PODROČIJ
Mija Kovač, 2014, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Besedilnost izbranih znanstvenih prispevkov nekaterih raziskovalnih področij se, kot je razvidno iz naslova, osredotoča na besedilnost izvirnih znanstvenih člankov. Besedilnost se v osnovi nanaša predvsem na površinsko in pomensko organiziranost besedila, pa tudi na njegovo funkcijo. K površinski organiziranosti gotovo sodi zunanja oblikovanost besedila z izbiro jezikovnega koda. Izbira jezikovnega koda je v slovenskem akademskem prostoru pereče vprašanje, saj znanost vse bolj teži k enojezičnosti, uresničeni z angleškim jezikom. Znanstveniki so prisiljeni preklapljati med različnimi kodi oziroma jezikovnimi skupnostmi, pri čemer pogosto prihaja do kršitev retoričnih konvencij posamezne jezikovne skupnosti. Poleg zunanje oblikovanosti besedila z izbiro jezikovnega koda pa k površinski organiziranosti besedila sodi tudi izbira jezikovnih sredstev, ki na različne načine povezujejo besedilne enote v zaokroženo celoto. Eden izmed teh načinov je tudi koneksivnost, izražena s konektorji, pri pojmovanju in poimenovanju katerih si slovenski jezikoslovci niso enotni: slovnična vezalka (Dular), povezalo (Toporišič), vezalnik (Korošec), konektor (Gorjanc, Balažic Bulc, Žele), povezovalec (Schlamberger Brezar), diskurzni označevalec (Verdonik) in metabesedilni element (Pisanski Peterlin). Namen magistrskega dela je raziskati vpliv raziskovalnega področja oziroma vede na besedilnost izvirnega znanstvenega članka, znotraj tega pa preveriti, katero raziskovalno področje je bolj podvrženo trendu povečevanja tujejezičnih objav domačih raziskovalcev, proučiti, kateri konektorji in funkcije konektorjev prevladujejo v izvirnih znanstvenih člankih posameznih raziskovalnih področij, in nazadnje določiti, ali zunanja oblikovanost besedil in raba konektorjev kažeta na spreminjanje retoričnih konvencij tvorjenja znanstvenega prispevka.
Keywords: besediloslovje, pragmatično jezikoslovje, funkcijska zvrstnost, besedilnost, oblikovanost besedila, jezikovni kod, konektorji
Published in DKUM: 29.10.2014; Views: 2000; Downloads: 367
Full text (1,48 MB)

Search done in 0.02 sec.