| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Omejitve pravic iz znamke po novi EU zakonodaji
Thomas Robnik, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Omejitve pravic iz znamke po novi EU zakonodaji obravnava posamezne omejitve pravic iz znamke, v zvezi s katerimi je nova zakonodaja EU prinesla nekatere novosti in spremembe. Napravljena je konkretna primerjava določb Direktive 2015/2436 in novele ZIL-1E, ki je Direktivo 2015/2436 prenesla v slovenski pravni red. Poleg splošnih omejitev (uporaba imena ali naslova, deskriptivna uporaba, referenčna uporaba in uporaba pravice, ki velja le na določenem območju), so predmet analize magistrskega dela še nekatere specialne omejitve, kot so dobroverna prejšnja uporaba po ZIL-1, omejitev kot posledica privolitve in omejitve pravic iz kolektivne in certifikacijske znamke. V okviru določenih omejitev je nova zakonodaja posegla v sodno prakso Sodišča EU. Očiten primer se kaže pri omejitvi glede uporabe imena ali naslova, ki je bila s prenovljeno določbo usmerjena izključno na fizične osebe. Sodna praksa je pred tem dopuščala, da so se na omejitev lahko sklicevale tudi pravne osebe oziroma družbe in v gospodarskem prometu v skladu z dobrimi poslovnimi običaji uporabljale znamki enako firmo ali trgovinsko ime. Avtor ugotavlja, da izključitev družb iz te omejitve zagotavlja boljše razlikovanje med znamko in firmo oziroma trgovinskim imenom. Vendarle velja slednje le v omejenem obsegu, saj je položaj nekaterih družb ostal nespremenjen. To so predvsem tiste družbe, ki so trgovinska imena ali firme začele uporabljati pred registracijo znamke. Le-te imajo še zmeraj možnost obrambe v smislu omejitve pri uporabi imena ali naslova. Enako velja za firme samostojnih podjetnikov. Poleg tega se lahko po slovenskem pravu tretji, ki so določen znak začeli dobroverno uporabljati pred prijavo znamke, prav tako sklicujejo tudi na dodatno omejitev prejšnje dobroverne uporabe, ki je Direktiva 2015/2436 ne vsebuje. Nenazadnje pa večje razlikovanje omogoča izključitev omejitve za tiste družbe, ki so firme začele uporabljati po registraciji znamke in zagotovitev pravice do preprečitve registracije kasnejše znamke na podlagi neregistriranega prejšnjega znaka (firme) po novem relativnem razlogu za zavrnitev, ki ga je prenesla novela ZIL-1E. Avtor nadalje posebej izpostavlja primernost ureditve koeksistence dveh enakih znamk kot posledice privolitve imetnika prejšnje znamke k uporabi kasnejše. Z vidika potrošnika in zagotavljanja temeljne funkcije izvora takšen položaj zmeraj ni ustrezen, vendar je pri tem potrebno ločiti primere dvojne identičnosti in primere podobnosti. Kadar hkrati obstajata dve enaki znamki za enako blago ali storitve, se obstoj zmede pri potrošnikih predvideva in če se potrošniki ne bodo mogli zavedati razlik med njima, znamka ne bo zagotovila svoje funkcije izvora. V primeru podobnosti se zmeda ne predvideva, zato je zahtevano tehtanje pogoja ustvarjanja zmede v vsaki zadevi posebej.
Keywords: Direktiva 2015/2436, ZIL-1E, uporaba znamke, dobri poslovni običaji, gospodarski promet, dobra vera, firma, soobstoj znamk, funkcije znamke
Published: 26.06.2020; Views: 397; Downloads: 94
.pdf Full text (797,24 KB)

2.
PREPOZNAVNOST TRGOVINSKIH BLAGOVNIH ZNAMK PREHRAMBNIH IZDELKOV PRI ODJEMALCIH
Darja Kozjak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v času nove ekonomije, v katerem postajajo za podjetja na področju trženja vedno bolj pomembne blagovne znamke in njihovo vrednotenje. Pomen blagovnih znamk se je v zadnjem desetletju izjemno povečal, saj odjemalci večinoma ne kupujemo več izdelkov, temveč blagovne znamke. Lastne blagovne znamke predstavljajo trgovskim podjetjem priložnost, da si povečajo dobiček, ugled in tudi pogajalsko moč do proizvajalcev. Prvi izdelki s trgovinsko blagovno znamko so se v Evropi pojavili že konec 19. stoletja. Na področju prehrambnih izdelkov pa je trgovinska blagovna znamka doživela večji razmah šele po drugi svetovni vojni. Večina izdelkov s trgovinsko blagovno znamko je v Sloveniji na drugi razvojni stopnji, kar pomeni, da želijo trgovska podjetja privabiti odjemalce predvsem z zagotovitvijo ugodnega razmerja med ceno izdelka in njegovo kakovostjo. Ker pa na uspeh trgovinske blagovne znamke vpliva tudi njena prepoznavnost pri odjemalcih, sem v diplomskem delu poskušala ugotoviti, ali odjemalci poznajo in kupujejo trgovinske blagovne znamke prehrambnih izdelkov podjetij Spar, Marcator, Tuš, Hofer in Lidl. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V prvem delu so najprej predstavljena teoretična izhodišča o različnih opredelitvah in vrstah blagovnih znamk, njihovih funkcijah, vrednosti in pravni zaščiti, navedenih pa je tudi deset karakteristik svetovno najmočnejših blagovnih znamk. Sledi opredelitev trgovinske blagovne znamke in njen razvoj, prednosti in slabosti trgovinske blagovne znamke ter predstavitev trgovinske blagovne znamke na slovenskem trgu in motivov odjemalcev za nakup izdelkov s trgovinsko blagovno znamko. V empiričnem delu naloge pa so predstavljene trgovinske blagovne znamke podjetij Spar, Mercator, Tuš, Hofer in Lidl, raziskovalni vzorec, metodologija in interpretacija rezultatov raziskave. Z raziskavo, ki je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, sem ugotovila, da je prepoznavnost trgovinskih blagovnih znamk prehrambnih izdelkov pri odjemalcih zelo velika. Odjemalci se vedno pogosteje odločajo za nakup tovrstnih izdelkov, najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na nakup, pa ni cena, temveč kakovost izdelkov.
Keywords: Blagovna znamka, funkcije blagovne znamke, vrednost blagovne znamke, trgovinska blagovna znamka, odjemalci
Published: 21.06.2016; Views: 996; Downloads: 198
.pdf Full text (2,07 MB)

3.
Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica