| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 264
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Prevajanje naslovov otroške in mladinske književnosti: zvestoba izvirniku ali ciljnemu bralcu?
Jasna Drovenik, 2018, master's thesis

Abstract: Otroška in mladinska književnost sta poseben del književnosti, saj sta namenjeni za otroke in mlade, ki so drugačni bralci kot odrasli. Prevajanje literarnih del, namenjenih za to publiko, mora biti zato ustrezno. Prevajalec mora pri delu imeti v mislih otroško mentaliteto in se truditi razumeti, kako bodo mladi možgani dojemali zapisane besede. Naslov literarnega dela je ravno pri teh dveh vrstah književnosti izrednega pomena in verjetno pri nobenih drugih vrstah ne pomeni toliko. Otroci in mladi se namreč najpogosteje ravno na podlagi naslova odločajo za branje določenega literarnega dela. Pri prevajanju je zato zelo pomembna apelativna funkcija, saj avtor literarnega dela in vsi drugi sodelujoči ter odgovorni zanj želijo, da delo doseže čim več bralcev. Vsak naslov ima določene funkcije, na katere smo se osredinili v magistrskem delu, prevajalci pa za premostitev razlik med jezikom izvirnika in ciljnim jezikom ter za dosego funkcij uporabljajo različne prevajalske strategije, zaradi katerih pride do različnih prevodnih premikov. V magistrskem delu smo v teoretskem delu najprej predstavili pregled znanstvene literature in podrobneje opisali funkcije naslovov literarnih del, prevajalske strategije in določene prevodoslovne pojme, ki so pomembni za analizo. Analizirali smo 200 naslovov otroških in mladinskih literarnih del in jih razdelili glede na funkcijo ter glede na uporabljeno strategijo. Na podlagi analize je prikazana ugotovitev, katere funkcije in prevajalske strategije so najpogosteje uporabljene pri prevajanju naslovov literarnih del iz angleškega v slovenski jezik.
Keywords: naslovi literarnih del, prevajanje naslovov literarnih del, funkcije naslovov literarnih del, prevajalske strategije, eksplicitacija, lokalizacija, podomačitev
Published: 03.02.2021; Views: 51; Downloads: 11
.pdf Full text (1,08 MB)

2.
Vpliv internetnih piškotkov na oglase in našo zasebnost
Tomaž Bauman, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Svetovni splet danes ni le vir informacij, temveč tudi prava zakladnica znanja ter mesto zabave, druženja in sprostitve. Kot vodilni medij je razširjen zlasti med mlajšimi generacijami. Kljub temu pa ni povsem varen, kot misli večina njegovih uporabnikov. Diplomsko delo obravnava morebitne pasti in nevarnosti, ki prežijo na uporabnike spleta in se jih večina sploh ne zaveda. Najprej smo se poglobili v nastanek svetovnega spleta. Opisali smo protokole, ki jih uporabljamo na spletu. Osredotočili smo se na spletne piškotke, s katerimi se srečujemo pri brskanju po domala vseh spletnih straneh. Ugotavljali smo, katere vrste spletnih piškotkov obstajajo in kako vplivajo na naše osebne podatke. Izpostavili smo njihove pozitivne lastnosti in kako se lahko koristno uporabljajo. Predstavili smo tudi, kako popolnoma izklopiti sledenje piškotkov ter se jim izogniti pri zbiranju osebnih podatkov. V drugem sklopu diplomskega dela smo obravnavali zasebnost na spletu. Predstavili smo, kako doseči popolno anonimnost s pomočjo brskalnikov, ki se uporabljajo na temnem spletu. Osvetlili smo področje globokega in temnega spleta nasploh. Ugotovili smo, da je popolna anonimnost na spletu sicer mogoča, vendar potrebujemo za to ustrezne brskalnike. Prav tako smo ugotovili, da piškotki vplivajo na zasebnost uporabnikov spleta. Lahko so celo vezni člen pri vdoru v naše uporabniške račune. Vse pridobljene informacije z obiskanih spletnih mest lahko pridejo v napačne roke in vodijo do različnih zlorab. To je bil tudi povod za vzpostavitev zaostrene zakonodaje na tem področju.
Keywords: Splet, internetni piškotki, funkcije piškotkov, vrste internetnih piškotkov, zasebnost, zasebnost na spletu, globoki splet, temni splet.
Published: 02.12.2020; Views: 156; Downloads: 31
.pdf Full text (617,68 KB)

3.
Povezava in primerjava razvoja izvršilnih funkcij in teorije uma v zgodnjem otroštvu
Ana Kljajič, 2020, master's thesis

Abstract: Izvršilne funkcije in teorija uma sta dva pomembna in povezana konstrukta, ki se začneta dobro razvijati v zgodnjem otroštvu. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako se pri predšolskih otrocih, starih od tri do šest let, razvijajo izvršilne funkcije in teorija uma ter kakšne so razlike med spoloma, in identificirati pomembne prediktorje za teorijo uma oziroma izvršilne funkcije. V raziskavi je sodelovalo 113 predšolskih otrok in enako število njihovih staršev. Uporabljeni merski pripomočki so bili vprašalnik teorije uma za starše, baterija nalog za merjenje teorije uma, vprašalnik BRIEF-P, naloga slikovnega spomina za merjenje delovnega spomina, »Go/No-go« naloga za merjenje inhibicije in dve nalogi za merjenje verbalne fluentnosti. Rezultati pri vseh nalogah in obeh vprašalnikih so bili statistično pomembno višji pri starejših udeležencih, glede na spol pa pri instrumentih ni bilo zaznati statistično pomembnih razlik v rezultatih. Pokazale so se številne pomembne povezave znotraj nalog izvršilnih funkcij in podpodročij vprašalnika BRIEF-P, nekaj pa jih je bilo tudi med obema pripomočkoma. Kot pomembni prediktorji za rezultat pri nalogah in vprašalniku teorije uma so se pokazali starost, verbalna fluentnost, inhibicija in načrtovanje. Za starost se je izkazalo, da je pomemben napovedovalec nekaterih podpodročij vprašalnika BRIEF-P in rezultatov pri nalogah izvršilnih funkcij, medtem kos sta se pri nekaterih nalogah kot pomembna napovednika za rezultate pri nalogah izvršilnih funkcij pokazala še rezultata pri instrumentih za merjenje teorije uma. Tudi rezultati pri vprašalniku BRIEF-P so se izkazali kot pomemben prediktor za rezultate pri vprašalniku teorije uma za starše.
Keywords: zgodnje otroštvo, izvršilne funkcije, teorija uma
Published: 13.11.2020; Views: 307; Downloads: 89
.pdf Full text (1,05 MB)

4.
Povezava med delovnim spominom in variabilnostjo srčnega utripa: sistematični pregled literature
Anita Amon, 2020, master's thesis

Abstract: Model nevralno-visceralne integracije predvideva, da so možganska področja, ki procesirajo delovno-spominske zahteve, in področja, ki nadzorujejo avtonomno živčevje, povezana v isti funkcionalni krogotok in so soodvisna. Iz tega izhaja hipoteza, da se uporaba kapacitet delovnega spomina odraža v pokazatelju aktivnosti avtonomnega sistema – variabilnosti srčnega utripa. Preverjena je bila v nekaterih empiričnih raziskavah, medtem ko so pregledi literature redki oziroma jih ni. S sistematičnim pregledom empiričnih člankov, ki so preverjali povezavo med variabilnostjo srčnega utripa in delovnim spominom, smo ugotavljali, ali med navedenima pojavoma obstaja korelacija. Pregled literature smo opravili v skladu s PRISMA priporočili za sistematične preglede literature. V končno analizo smo vključili 37 člankov, ki so ustrezali vnaprej določenim kriterijem vključevanja. Analiza je pokazala, da avtorji konsistentno ugotavljajo nižjo variabilnost srčnega utripa med reševanjem naloge delovnega spomina v primerjavi z mirovanjem. Razen tega v uspešnosti pri nalogah delovnega spomina odnos z variabilnostjo srčnega utripa ni bil razviden, kar bi pričakovali glede na model nevralno-visceralne integracije. Korelacije z variabilnostjo srčnega utripa v mirovanju večinoma niso bile statistično pomembne.
Keywords: model nevralno-visceralne integracije, avtonomno živčevje, izvršilne funkcije
Published: 09.11.2020; Views: 166; Downloads: 58
.pdf Full text (1,34 MB)

5.
Razširjanje veznih funkcij posplošenih inverznih zaporedij
Katarina Domjan, 2020, master's thesis

Abstract: V topologiji se je pojavil naslednji odprti problem: Če imamo dano neprazno zaprto podmnožico kartezičnega produkta števno neskončno nepraznih kompaktnih metričnih prostorov, ali sta naslednji trditvi ekvivalentni? 1. Obstajajo zaprti pod prostori zgoraj omenjenih nepraznih kompaktnih metričnih prostorov in navzgor pol zvezne več lične funkcije, ki pripadajo tem zaprtim pod prostorom, tako, da je zgoraj omenjena neprazna zaprta podmnožica kartezičnega produkta inverzna limita posplošenega inverznega zaporedja teh zaprtih pod prostorov in njim pripadajočih navzgor pol zveznih več ličnih funkcij. 2. Obstajajo navzgor pol zvezne več lične funkcije zgoraj omenjenih nepraznih kompaktnih metričnih prostorov tako, da je zgoraj omenjena neprazna zaprta podmnožica kartezičnega produkta inverzna limita posplošenega inverznega zaporedja teh nepraznih kompaktnih metričnih prostorov in njim pripadajočih navzgor pol zveznih funkcij. V uvodnem poglavju magistrskega dela se definirajo osnovni pojmi metričnih prostorov, topoloških prostorov, povezanosti in kompaktnosti le-teh ter kontinuumov. Dokažejo se osnovne lastnosti. V drugem poglavju se spozna pojem inverznih zaporedij in inverznih limit enoličnih ter več ličnih funkcij. V tretjem poglavju se dokažejo glavni rezultati, ki rešijo odprt problem v pozitivno. V četrtem poglavju se spozna krepka in šibka L-razširitvena lastnost posplošenih inverznih zaporedij kot posledica glavnih rezultatov tretjega poglavja in se podrobneje dokaže lastnost krepke in šibke surjektivne razširitvene lastnosti.
Keywords: Metrični prostor, topološki prostor, kontinuum, kompaktnost, posplošeno inverzno zaporedje, posplošena inverzna limita, razširitvene funkcije, šibka surjektivna razširitvena lastnost, krepka surjektivna razširitvena lastnost.
Published: 29.10.2020; Views: 181; Downloads: 27
.pdf Full text (478,16 KB)

6.
Vpliv treninga juda na simptome ADHD pri učencih osnovne šole
Mojca Antolinc, 2020, master's thesis

Abstract: Hiperaktivna motnja, motnja pozornosti in hiperaktivnosti ali pogovorno ADHD spada v skupino vedenjsko-čustvenih motenj, ki jo zadnja leta diagnosticirajo vedno več otrokom. Osebe s hiperaktivno motnjo so hendikepirane na različnih področjih, kar jim onemogoča uspešno delovanje v družbi. Takšne osebe so zaradi svojih pogostih impulzivnih dejanj dojemane kot nevzgojene, agresivne, razvajene, zaradi nizke koncentracije dosegajo slabše šolske uspehe in so zaradi težav na področjih izvršilnih funkcij manj organizirane, dosledne ter samoiniciativne. V današnjem času se lahko osebam z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti uspešno pomaga pri zmanjševanju navedenih težav z različnimi metodami: osebe z ADHD lahko uporabljajo zdravila za boljšo koncentracijo, lahko si pomagajo z različnimi terapijami ali s pravilnim prehranjevanjem, nenazadnje jim lahko pomaga vključevanje v športne dejavnosti, kjer lahko svojo odvečno energijo sprostijo na družbeno sprejemljiv način. Šport pozitivno vpliva tudi na vse ostale telesne procese posameznika, njegove vrednote in njegovo telesno zdravje. Namen magistrskega dela je bil s pomočjo otrok, ki obiskujejo trening juda in imajo diagnosticirano motnjo ADHD, preveriti, ali lahko judo, torej disciplina s specifično filozofijo, vpliva na izboljšanje simptomov ADHD oziroma otrokovih izvršilnih funkcij. Z dvomesečno raziskavo, v kateri je sodelovalo 19 otrok, od tega jih je 7 enkrat tedensko obiskovalo treninge juda, ostalih 12 pa jih je bilo v kontrolni skupini brez posebne naloge, smo s standardiziranim vprašalnikom BRIEF preverjali, ali je prišlo do izboljšanja različnih področij otrokovih izvršilnih funkcij. Po statistični obdelavi s programom SPSS smo ugotovili, da je pri otrocih, ki so obiskovali treninge juda, na vseh enajstih področjih izvršilnih funkcij prišlo do izboljšanja prvotnih rezultatov disfunkcije. Pri nekaterih posameznih izvršilnih funkcijah je prišlo tudi do statistično pomembnih razlik v izboljšanju rezultatov disfunkcije. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo judu kot disciplini pripisali pomembno vlogo pri odpravljanju težav na področju izvršilnih funkcij otrok z ADHD.
Keywords: motnja pozornosti in koncentracije, ADHD, izvršilne funkcije, judo, šport
Published: 25.09.2020; Views: 293; Downloads: 76
.pdf Full text (1,62 MB)

7.
Omejitve pravic iz znamke po novi EU zakonodaji
Thomas Robnik, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Omejitve pravic iz znamke po novi EU zakonodaji obravnava posamezne omejitve pravic iz znamke, v zvezi s katerimi je nova zakonodaja EU prinesla nekatere novosti in spremembe. Napravljena je konkretna primerjava določb Direktive 2015/2436 in novele ZIL-1E, ki je Direktivo 2015/2436 prenesla v slovenski pravni red. Poleg splošnih omejitev (uporaba imena ali naslova, deskriptivna uporaba, referenčna uporaba in uporaba pravice, ki velja le na določenem območju), so predmet analize magistrskega dela še nekatere specialne omejitve, kot so dobroverna prejšnja uporaba po ZIL-1, omejitev kot posledica privolitve in omejitve pravic iz kolektivne in certifikacijske znamke. V okviru določenih omejitev je nova zakonodaja posegla v sodno prakso Sodišča EU. Očiten primer se kaže pri omejitvi glede uporabe imena ali naslova, ki je bila s prenovljeno določbo usmerjena izključno na fizične osebe. Sodna praksa je pred tem dopuščala, da so se na omejitev lahko sklicevale tudi pravne osebe oziroma družbe in v gospodarskem prometu v skladu z dobrimi poslovnimi običaji uporabljale znamki enako firmo ali trgovinsko ime. Avtor ugotavlja, da izključitev družb iz te omejitve zagotavlja boljše razlikovanje med znamko in firmo oziroma trgovinskim imenom. Vendarle velja slednje le v omejenem obsegu, saj je položaj nekaterih družb ostal nespremenjen. To so predvsem tiste družbe, ki so trgovinska imena ali firme začele uporabljati pred registracijo znamke. Le-te imajo še zmeraj možnost obrambe v smislu omejitve pri uporabi imena ali naslova. Enako velja za firme samostojnih podjetnikov. Poleg tega se lahko po slovenskem pravu tretji, ki so določen znak začeli dobroverno uporabljati pred prijavo znamke, prav tako sklicujejo tudi na dodatno omejitev prejšnje dobroverne uporabe, ki je Direktiva 2015/2436 ne vsebuje. Nenazadnje pa večje razlikovanje omogoča izključitev omejitve za tiste družbe, ki so firme začele uporabljati po registraciji znamke in zagotovitev pravice do preprečitve registracije kasnejše znamke na podlagi neregistriranega prejšnjega znaka (firme) po novem relativnem razlogu za zavrnitev, ki ga je prenesla novela ZIL-1E. Avtor nadalje posebej izpostavlja primernost ureditve koeksistence dveh enakih znamk kot posledice privolitve imetnika prejšnje znamke k uporabi kasnejše. Z vidika potrošnika in zagotavljanja temeljne funkcije izvora takšen položaj zmeraj ni ustrezen, vendar je pri tem potrebno ločiti primere dvojne identičnosti in primere podobnosti. Kadar hkrati obstajata dve enaki znamki za enako blago ali storitve, se obstoj zmede pri potrošnikih predvideva in če se potrošniki ne bodo mogli zavedati razlik med njima, znamka ne bo zagotovila svoje funkcije izvora. V primeru podobnosti se zmeda ne predvideva, zato je zahtevano tehtanje pogoja ustvarjanja zmede v vsaki zadevi posebej.
Keywords: Direktiva 2015/2436, ZIL-1E, uporaba znamke, dobri poslovni običaji, gospodarski promet, dobra vera, firma, soobstoj znamk, funkcije znamke
Published: 26.06.2020; Views: 348; Downloads: 71
.pdf Full text (797,24 KB)

8.
Vpliv subarahnoidnega bloka na pojav hipotenzije in bradikardije
Špela Lunežnik, 2019, master's thesis

Abstract: Uvod: Subarahnoidna anestezija je opredeljena kot enostavno anestezija z malo zapleti. Kljub prednostim, kot sta dobra analgezija in motorični blok, pa lahko subarahnoidna anestezija povzroči nekatere hemodinamske spremembe. Najpogostejša hemodinamska sprememba je hipotenzija, ki pa lahko vodi v nekatere srčne zaplete. Namen: Namen raziskave je bili ugotoviti, kakšen je vpliv subarahnoidnega bloka na pojav hipotenzije in bradikardije. Poleg tega smo želeli ugotoviti ali je pojav hipotenzije in bradikardije povezan z višino bloka ter v katerem časovnem obdobju je hipotenzija in bradikardija najbolj izrazita. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo z metodo opazovanja. V raziskavo je bilo vključenih 100 primerov iz anestezijskih zapisnikov. Primere smo izbirali glede na vključitvene kriterije, ki zajemajo ortopedske posege in so bili opravljeni v subarahnoidni anesteziji. Rezultati: Skozi raziskavo smo ugotovili, da je najpogosteje prišlo do pojava hipotenzije in bradikardije 15 minut po subarahnoidnem bloku. Prav tako ugotavljamo, da obstaja pozitivna korelacija med višino nastalega bloka in pojavom hipotenzije (rs = 0,483; p = 0,025) ter bradikardije (rs = 0,432; p = 0,019). Ob pojavu hipotenzije in bradikardije moramo pravilno in pravočasno ukrepati z aplikacijo primernih vazopresorjev. Diskusija in zaključek: Po subarahnoidnem bloku lahko pride do pojava hipotenzije in/ali bradikardije, kar lahko vodi v motnje dihanja ali celo srčnega zastoja. Iz tega razloga imata zelo pomembno vlogo anesteziolog in anestezijska medicinska sestra, ki morata dobro sodelovati, pravočasno prepoznati znake ter ob zapletu hitro in pravilno ukrepati, kljub stresni situaciji v kateri se nahajata.
Keywords: Anestezija, subarahnoidna anestezija, lokalni anestetiki, vpliv na vitalne funkcije.
Published: 13.01.2020; Views: 458; Downloads: 96
.pdf Full text (1,19 MB)

9.
Učinki kognitivnega treninga na kognitivne funkcije v pozni odraslosti
Karmen Hebar, 2019, master's thesis

Abstract: V zadnjih desetletjih je bilo izvedenih veliko raziskav o kognitivnem treningu na populaciji zdravih starejših odraslih kot aktivnosti, ki bi lahko preventivno delovala proti prezgodnjemu kognitivnemu upadu ali celo izboljšala kognitivno delovanje. Vendar raziskave kažejo različne rezultate v odvisnosti od številnih dejavnikov. Namen naloge je bil proučiti ali lahko s specifičnim enomodalnim, kombiniranim (procesnim in strateškim), večdomenskim kognitivnim treningom pozornosti, spomina, hitrosti procesiranja in izvršilnih funkcij, izboljšamo rezultate na merah nekaterih kognitivnih funkcij pri zdravih starejših odraslih. V raziskavi smo merili kratkotrajne in bližnje transferne učinke kognitivnega treninga, papir-svinčnik tehnike. Preveriti smo želeli, ali trening pripomore k izboljšanju (slušno verbalnega in vidno prostorskega) kratkoročnega, delovnega in dolgoročnega spomina, hitrosti procesiranja in izvršilnih funkcij. Proučiti smo želeli tudi, ali trening pripomore k izboljšanju razpoloženja (pozitivnega in negativnega učinka) in subjektivnega doživljanja zadovoljstva v življenju. V raziskavi je sodelovalo 20 preizkušancev, starih od 65 do 74 let (deset v kontrolni in deset v eksperimentalni skupini), ki so ustrezali vključitvenim merilom. Eksperimentalna skupina je bila deležna sedemtedenskega kognitivnega treninga, ki je potekal enkrat tedensko, v trajanju 90 minut. Rezultati raziskave so pokazali statistično pomembno večje izboljšanje pri udeležencih eksperimentalne skupine, v primerjavi s kontrolno skupino, v slušno verbalnem takojšnjem spominskem priklicu, v vidno prostorskem takojšnjem in odloženem spominskem priklicu, na nekaterih merah izvršilnih funkcij in dolgotrajnega spomina (na testu verbalne fluentnosti) in v kratkotrajnem številskem priklicu (na testu številskega spominskega obsega naprej). Statistično pomembno večje izboljšanje pa se ni pokazalo v verbalnem odloženem priklicu, v delovnem spominu (na testu številskega obsega nazaj), na nekaterih merah izvršilnih funkcij (na TMT testu) ter na nobeni od samoocenjevalnih lestvic razpoloženja in zadovoljstva z življenjem.
Keywords: kognitivni trening, izvršilne funkcije, pozornost, hitrost procesiranja, (delovni) spomin, verbalni spomin, vidno prostorski spomin
Published: 09.01.2020; Views: 615; Downloads: 127
.pdf Full text (2,42 MB)

10.
Varnost pri kolaborativnem robotu UR
Dimitrije Prelević, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga se ukvarja s preverjanjem delovanja varnostnih funkcij kolaborativnega robota UR3e. Zato, ker kolaborativni roboti delijo svoj delovni prostor z ljudmi, je temeljito poznavanje njihovih varnostnih funkcij ključno za varno sodelovanje med operaterjem in robotom. Cilj diplomske naloge je bil posneti vplive varnostnih parametrov na delovanje robota, ter poiskati morebitna odstopanja in razloge za njihovo pojavljanje. Rezultati so pridobljeni s spreminjanjem varnostnih nastavitvah robota pri različnih simuliranih operacijah. Analiza merilnih rezultatov kaže, da dejanske vrednosti meja ciljno odstopajo od nastavljenih z namenom zvišanja stopnje varnosti. Ustreznost varnostnih parametrov smo ocenili s pomočjo tehnične specifikacije ISO/TS 15066.
Keywords: robot, robotizacija, kolaborativnost, varnost, varnostne funkcije, testiranje
Published: 14.11.2019; Views: 449; Downloads: 70
.pdf Full text (6,87 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica