1. Uspešnost zatiranja glivičnih bolezni pšenice brez triazolskih fungicidov : magistrsko deloNejc Hrastnik, 2022, master's thesis Abstract: V letih 2018 in 2019 smo izvedli dva poljska poskusa, da bi preverili učinkovitost alternativnih fungicidnih škropilnih programov v primerjavi s triazolskimi fungicidnimi programi za zatiranje glivičnih bolezni pšenice (Triticum aestivum L.) sorte 'Illico'. Leta 2019 so bili za primerjavo med škropilne programe vključeni tudi biostimulatorji. Spremljali smo učinkovitost zatiranja pšenične rje (Puccinia triticina), pšenične listne pegavosti (Septoria tritici), žitne pepelovke (Blumeria graminis) in fuzarioze žit (Fusarium sp.). Analizirali smo tudi količino pridelka in kakovostne parametre zrnja. Ugotovili smo, da so imeli škropilni programi z aktivnimi snovmi iz skupine triazolov višje učinkovitosti za zatiranje proučevanih bolezni v primerjavi s programi brez triazolov. Razlike so bile sicer majhne in statistično neznačilne. Večje razlike pa so se pokazale v količini pridelka. V sezoni 2018 so imeli programi s triazoli v povprečju za 100 kg/ha višji pridelek zrnja, medtem ko se je razlika v letu 2019 gibala okoli 900 kg/ha. Tudi v tem primeru so statistično značilne razlike nastale le pri obravnavanjih, za katera vemo, da imajo nizko učinkovitost, ker so bili sestavljeni iz pripravkov, ki niso klasični fungicidi. Razlike med kakovostnimi parametri so bile v obeh sezonah minimalne, kar kaže na to, da škropilni programi niso imeli velikega vpliva na kakovost pšeničnega zrnja.
Keywords: fungicidi, triazoli, učinkovitost, pšenica, bolezni
Published in DKUM: 25.04.2022; Views: 1008; Downloads: 132
 Full text (2,24 MB) |
2. |
3. ANALIZA MOŽNOSTI ZATIRANJA BOLEZNI BRESKVE (Prunus persica L.) BREZ UPORABE BAKROVIH PRIPRAVKOVMladen Čučak, 2015, master's thesis/paper Abstract: V triletnem poskusu (2011-2013) smo preučevali posledice izločitve uporabe bakrovih fungicidov iz škropilnih programov za varstvo breskev pred glivičnimi boleznimi v nasadih z ekološko ali integrirano pridelavo. Primerjali smo 4 tipe škropilnih programov: ekološki škropilni program, ki je temeljil na uporabi žvepla, kislih glin in karbonatnih pripravkov (ECO), ECO + uporaba bakrovih fungicidov, integriran škropilni program, ki je temeljil na uporabi organskih fungicidov (ciram, ciprodnil, penkonazol, dodin, fenheksamid in drugi) (INT) in INT + uporaba bakrovih fungicidov. Z uporabo standardnih EPPO metod z vizualnim ocenjevanjem stopnje napada in izračunom učinkovitosti po Abbotu smo ugotavljali učinkovitost škropilnih programov za zatiranje bolezni, ki jih povzročajo glive Taphrina deformans, Clasterosporium carpophillum, Monilia sp., Phomopsis amygdali, Sphaerotheca pannosa and Colletotrichum gloeosporioides. Zaradi izločitve bakrovih pripravkov iz uporabe se je učinkovitost škropilnih programov zmanjšala pri vseh preučevanih boleznih. Izjema je bila pepelasta plesen. Rezultati poskusa kažejo, da imajo bakrovi pripravki pri zatiranju bolezni breskev še vedno nenadomestljivo vlogo. Dolgoročna neuporaba bakrovih pripravkov lahko značilno poveča infekcijski potencial preučevanih gliv in zmanjša rodnostno kapaciteto dreves. Ker uporabe bakrovih pripravkov trenutno ne moremo popolnoma izključiti iz škropilnih programov je potrebno najti nove formulacije bakrovih fungicidov, ki so učinkovite pri bistveno nižjih odmerkih na hektar, da bo bomo lahko zagotavljali visok nivo varstva pred boleznimi do obdobja, ko bodo na trgu na voljo učinkoviti alternativni pripravki.
Keywords: bakrovi fungicidi, glivične bolezni, breskve, zatiranje bolezni
Published in DKUM: 25.03.2015; Views: 2982; Downloads: 203
Full text (1,11 MB) |
4. Primerjava učinkovitosti škropilnih programov za zatiranje bolezni čebuleMartina Rajh, 2013, undergraduate thesis Abstract: V letu 2013 smo na dveh kmetijah ugotavljali učinkovitost sedmih škropilnih programov za zatiranje bolezni čebule. Poskusne parcelice so bile razporejene v naključnem blok sistemu v štirih ponovitvah. Ocenjevali smo stopnjo napada škrlatne pegavosti (Alternaria porri), stopnjo učinkovitosti po Abbotu, pridelek in delež propadle čebule. Pri stopnji napada s škrlatno pegavostjo ni bilo statistično značilnih razlik med škropilnimi programi. V prvem poskusu je bila ugotovljena najvišja stopnja učinkovitosti po Abbotu pri škropilnem programu sestavljenem iz kombinacije mankozeb + metalaksil-M + azoksistrobin. V drugem poskusu nismo ugotovili statistično značilnih razlik. Pridelki čebule so bili najvišji pri obravnavanjih, kjer smo čebulček ob sajenju razkužili in čebulo nato med rastno dobo škropili z bakrovimi pripravki (prvi poskus) ali s kombinacijo mankozeb + metalaksil-M + azoksistrobin + iprodion (drugi poskus). Slednja kombinacija, brez uporabe snovi iprodion, se je izkazala kot najučinkovitejša glede zmanjšanja izgub pridelka čebule, ugotovljenih ob spravilu čebule, ne glede na razkuževanje čebulčka ob sajenju.
Keywords: čebula, bolezni, fungicidi, učinkovitost
Published in DKUM: 19.12.2013; Views: 2271; Downloads: 194
Full text (661,09 KB) |
5. VPLIV ANTIDRIFTNIH ŠOB NA UČINKOVITOST DELOVANJA FFS ZA ZATIRANJE BOLEZNI VINSKE TRTEFranc Leskovar, 2010, master's thesis Abstract: V vinogradu sort Laški rizling in Chardonnay smo izvedli 5 primerjalnih poskusov, s katerimi je bil proučevan vpliv antidriftnih šob na učinkovitost delovanja FFS za zatiranje bolezni vinske trte (peronospora — (Plasmopara viticola Berk & Curtis, Berl & de Toni), oidij — (Uncinula necator Schwein), siva plesen — (Botrytis cinerea Pers). Nanos fitofarmacevtskih pripravkov (FFS) je bil izvršen večkrat letno z uporabo dveh standardnih (Lechler TR in Albuz ATR) in štirih antidriftnih šob (Lechler ITR, Lechler ID, Albuz AVI in Albuz TD-ATR). Poskuse za ugotavljanje biotične učinkovitosti FFS smo izvedli tako, da smo pripravke skozi vso rastno dobo nanašali s klasičnim aksialnim pršilnikom v enakih odmerkih in pri enaki porabi vode 300 l/ha, le z različnimi tipi šob. Poleg biotične učinkovitosti škropilnih programov smo analizirali tudi stopnjo pokrovnosti s škropilno brozgo z uporabo WSP lističev in oblikovanje depozita škropilne brozge z uporabo kolektorjev iz filter papirja in fluoroscenčnega sledilca uvitex (Helios). Pri analizi porazdelitve škropilne brozge po krošnji smo ugotovili, da je bila povprečna pokrovnost s škropilno brozgo pri uporabi antidriftnih šob primerljiva z doseženo pokrovnostjo pri nanosu s standardnimi šobami. Tudi pri analizi depozita fluorescenčnega sledila na filter papirju nismo ugotovili večjih razlik med standardnimi in antidriftnimi šobami. Antidriftne šobe omogočajo oblikovanje nekoliko večjih depozitov v notranjosti krošnje. Uporaba antidriftnih šob ni zmanjšala učinkovitosti fungicidov, uporabljenih za zatiranje peronospore, oidija in sive plesni na grozdju.
Keywords: vinska trta, šobe, fungicidi, učinkovitost zatiranja, Plasmopara viticola, Uncinula necator, Botrytis cinerea
Published in DKUM: 18.10.2010; Views: 3872; Downloads: 325
Full text (3,62 MB) |
6. |
