1. Odnos Evropejcev do islamskega fundamentalizma na primeru študentov iz Češke in SlovenijeAnja Tintor, 2020, master's thesis Abstract: Namen pričujočega magistrskega dela je bil na vzorcu študentov iz Slovenije in Češke ugotoviti vpliv temeljnih demografskih dejavnikov na odnos do muslimanov, islama ter islamskega fundamentalizma. Teoretični del naloge se osredotoča predvsem na zgodovinski pregled položaja islama in islamskega fundamentalizma v Evropi ter na dejavnike, ki so v preteklosti vplivali na odnos Evropejcev do islama. Z lastnim anketnim vprašalnikom smo anketirali 160 študentov in študentk sociologije iz Slovenije in Češke; njihove odgovore smo statistično analizirali s programom IBM SPSS. Rezultati analiz so pokazali značilno višjo socialno distanco do muslimanov kot do domačinov ne glede na spol, državo ali veroizpoved anketirancev. Še posebej visoko socialno distanco do muslimanov smo zaznali med češkimi anketiranci, ki so v primerjavi s slovenskimi izražali tudi bistveno višjo zaskrbljenost glede islamskega fundamentalizma, manj pozitivne percepcije muslimanov in bolj pozitivne percepcije katolikov. Ti rezultati niso presenetljivi in verjetno odražajo večjo povezanost Slovencev z muslimani v zgodovini. Skladno s pričakovanji se je pokazalo, da anketiranci iz obeh držav muslimanom v večji meri pripisujejo nasilnost, kar sovpada s pogostimi medijskimi predstavitvami pripadnikov islama. Ko gre za zaskrbljenost glede islamskega fundamentalizma in terorizma se kot statistično značilna dejavnika izkažeta še moški spol in pripadnost katoliški veroizpovedi.
Keywords: islamski fundamentalizem, muslimani, islamske teroristične organizacije, češki študenti, slovenski študenti
Published in DKUM: 18.02.2020; Views: 1029; Downloads: 205
 Full text (1,21 MB) |
2. SOCIOLOŠKA IN ZGODOVINSKA OZADJA FENOMENA ISLAMSKE DRŽAVEMojca Gomboc, 2016, undergraduate thesis Abstract: V muslimanskem svetu je vse od približno sedemdesetih let prejšnjega stoletja vidno zaznamovan proces ponovnega dviga islama. Razlogi za aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu segajo v daljno zgodovino islama, ko so se muslimani razcepili na šiitsko in sunitsko vejo islama. Skozi večino zgodovine so vladali suniti. Trenja znotraj teh dveh ločin so prehajala v vedno večje konflikte. Poseganje Zahoda v arabski svet, pa je dodalo še dodaten zagon za nastanek islamskih skrajnih organizacij. Z vprašanjem Palestine se je pričel položaj, ko je pretežen del muslimanov menil, da Zahod do njihovega sveta vodi arogantno in agresivno politiko. Islamsko prebivalstvo se je začelo povezovati proti tuji dominaciji, ki mu je vsiljevala modernizacijo in izkoriščala njihova ozemlja. Religija je začela igrati posebno vlogo, saj je namesto opravljanja svoje prvenstvene funkcije, začela pridobivati vlogo instrumenta, preko katerega se je odražal obrambni arabski nacionalizem. Prišlo je do naraščanja osebne religioznosti, intenzivnega vstopanja islama v javno področje in krepitve islamskih fundamentalističnih gibanj. Ta proces še zmeraj traja in nikakor ne kaže, da bi v muslimanskem svetu prišlo do sekularizacije, ki so jo s seboj prinesle zgolj kolonialne sile, ki so islam izganjale iz javnega področja. Z zrušitvijo režima Sadama Huseina in ameriškim napadom na Irak leta 2003, je na vodilni položaj prišla šiitska skupina vernikov, kateri so se silovito zoperstavili sunitski pripadniki islama. Na tem mestu se je izrazito pokazal učinek kulturne obrambe, teorija katerega pravi, da kjer sta dve ali več skupnosti, ki pripadata različnim veroizpovedim v konfliktu, lahko posamezna religijska identiteta pridobi nov pomen in sproži zahtevo po novi zvestobi, saj religijska pripadnost postane način izražanja etničnega ponosa. Kot odgovor na ameriško okupacijo in vladavino šiitov je nastala skrajna sunitska skupina Islamska država. Danes predstavlja najbolj brutalno džihadistično organizacijo, ki vliva strah s terorističnimi napadi ne samo v arabskem svetu, temveč tudi v Evropi. Islamska država je razglasila kalifat, ki se drži ekstremne razlage sunitskega islama in deluje po načelu šeriatskega prava. Razglasila je avtoriteto nad vsemi muslimani sveta, njeni pripadniki pa se imajo za edine prave vernike. V svoje vrste je pritegnila tudi številne pripadnike drugih veroizpovedi in nacionalnosti. Zahodni mediji v veliki meri zmanjšujejo možnost lastne presoje gledalcev, saj jih je dosti izmed njih s svojim poročanjem zelo spremenilo odnos do islama. Večina terorističnih dejanj je v medijih v današnjem času prikazana v povezavi z islamom, kar mnogokrat pripelje do nestrpnosti v družbi, saj si veliko gledalcev (poslušalcev) ustvari negativno sliko o islamu, muslimani pa so posledično označeni za največje krivce in s tem odrinjeni na rob družbe.
Keywords: islam, Islamska država (IS), radikalizacija, fundamentalizem, muslimani, džihad, šiizem, sunizem, Združene države Amerike, Izrael, Palestina, Irak.
Published in DKUM: 13.06.2016; Views: 1982; Downloads: 249
Full text (1,32 MB) |
3. Džihad in terorizem : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloPetra Habič, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo temelji na opisovanju in raziskovanju pojavov, kot so: terorizem, vera, islam in džihad. Terorizem velja za svetovni fenomen in pojav, ki ima že dolgo zgodovino. V zadnjem desetletju pa je s pomočjo medijev postal še bolj prepoznaven. Terorizem se je razvil tudi v družbenih okvirih, zamejenih z islamsko religijo, kjer islamski skrajneži, radikalci, izvajajo napade in zanje prevzemajo odgovornost. Vzroki za napade so politične narave, saj skušajo z nasiljem izraziti svoje nezadovoljstvo. Obstaja veliko oblik terorizma, najbolj razširjena in tudi najnevarnejša pa je oblika verskega terorizma, saj so posamezniki za dosego svojih ciljev pripravljeni umreti za boga. Goreči verniki sebe pojmujejo kot mučenike, ki so pripravljeni ustreči volji Alaha.
Islam je monoteistična religija z bogato zgodovino, kulturo, običaji in pravili. Vendar veliko pozitivnih lastnosti ostaja javnosti skritih, saj Zahod islam vidi predvsem kot religijo nasilja in terorizma. Ravno sveta vojna ali džihad pomembno vpliva na napačno, negativno predstavo o islamu. Džihad teroristi izkoriščajo in skrunijo njegov pravi pomen, ko ga navajajo kot vojno nasilje proti nemuslimanom, tj. nevernikom.
Tako postaja islam v očeh ljudi religija nasilja. Velik vpliv na negativno podobo islama pa imajo tudi mediji, saj pomembno vplivajo na mnenje ljudi, ki se je oblikovalo o islamu. Islam je v nasprotju z drugimi religijami medijsko bolj izpostavljen ter zato bolj izkoriščen.
Keywords: terorizem, islam, džihad, radikalni islamizem, fundamentalizem, mediji, diplomske naloge
Published in DKUM: 23.11.2012; Views: 3234; Downloads: 500
Full text (573,65 KB) |
4. Verski ekstremizem v medijih kot varnostni problem - vzroki, odzivi, posledice : diplomsko deloRok Pirš, 2011, undergraduate thesis Keywords: religija, fundamentalizem, ekstremizem, mediji, varnost, nacionalna varnost, varnostna vprašanja, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.07.2011; Views: 2856; Downloads: 494
Full text (1,20 MB) |
5. VAHABSKI VPLIV NA AFGANISTANSKE TALIBESuzana Kovše, 2010, undergraduate thesis Abstract: Talibani so fundamentalistično islamsko gibanje, ki poskuša islam očistiti vseh novosti in modernizacije. Zgraditi želijo afganistansko državo po svoji podobi islamske države. Uvedli so ukrepe, s katerimi bi dosegli svoj cilj, in kazni za njihovo kršenje. Med drugim so prepovedali televizijo, glasbo, filme, zaprli dekliške šole in ženska kopališča ter moškim zapovedali nošenje brade. Kljub velikemu porazu leta 2001 so okrepili svoje sile in še danes poskušajo ponovno pridobiti oblast v Afganistanu. Podoben cilj — očistiti islam — so v 18. stoletju imeli tudi vahabi. Bili so fundamentalistično, a ne tako skrajno kot talibani, versko gibanje, ki je želelo islam očistiti vseh novosti in ga vrniti v njegovo najzgodnejše obdobje — obdobje preroka Mohameda in prvih treh generacij za njim. Nasprotovali so ljudski religioznosti — verovanju v moč pobožnih ljudi ter vsem praksam, ki so sledile iz teh verovanj. Tako so prepovedali tobak, glasbo, ples, izrekanje priprošenj k preroku, obiskovanje in postavljanje spomenikov nad grobovi … Uvedli so tudi versko policijo, ki je skrbela, da kršitelji ukrepov niso ostali nekaznovani. Zaradi podobnosti, ki jih je opaziti, smo v diplomski nalogi poskušali ugotoviti, ali so vahabi imeli kakšen vpliv na talibane in ali so mogoče le-ti prevzeli kakšne elemente vahabizma.
Keywords: islam, vahabi, talibani, Afganistan, Al Kajda, fundamentalizem
Published in DKUM: 07.01.2011; Views: 2947; Downloads: 206
Full text (3,63 MB) |
6. |
7. |
8. Vpliv ameriškega imperializma na islamski fundamentalizemValentina Kavnik, 2009, undergraduate thesis Abstract: Vse pogosteje smo priča terorističnim dejanjem, ki so naperjena proti Ameriki in Zahodu. Namen tega diplomskega dela je predstaviti glavne vzroke za nastanek radikalnih islamističnih organizacij, ki so odgovorne za nekatera izmed teh dejanj. Vse teroristične organizacije kot glavni vzrok navajajo naraščajoče nezadovoljstvo in selektivno vmešavanje ameriške politike v svetovno dogajanje. To je še posebej očitno na primeru Bližnjega vzhoda, kjer že desetletja traja spor med Izraelom in Palestino.
Keywords: fundamentalizem, terorizem, imperializem, islam, Judje, muslimani, Arabci, Združene države Amerike, Izrael, Palestina
Published in DKUM: 12.05.2009; Views: 5949; Downloads: 765
Full text (1,22 MB) |
