| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 26
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
PROBLEMI PREVAJANJA FRAZEMOV KOT STILNIH SREDSTEV V POTOPISU SIEBEN JAHRE IN TIBET
Jasmina Nemec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Frazemi so kot stilni elementi sredstvo za širjenje besedišča in so v opisnih besedilnih vrstah, kakršna je tudi potopis, pogosto prisotni. Vendar pa prevajalci v prevodih ne uporabljajo zmeraj ustreznega frazeološkega para, kar velikokrat povzroči spremembo stila prevoda te besedilne vrste. Namen diplomske naloge je analiza nemških frazemov v potopisu Heinricha Harrerja Sieben Jahre in Tibet. Tej analizi sledi tudi primerjava izhodiščnega besedila in slovenskega prevoda. Primerjava bo pokazala, ali je prevajalec v prevodu uporabil frazeološko ustreznico in ali je v primeru neuporabe frazeološke ustreznice prišlo do razlike v stilu izhodiščnega in ciljnega besedila. Na podlagi analize želimo tudi ugotoviti, v kolikšni meri ta sprememba stila vpliva na prevod potopisa kot celoto.
Keywords: frazemi, stil, stilni elementi, potopis, frazeološki par, prevajanje
Published: 19.07.2011; Views: 2092; Downloads: 155
.pdf Full text (390,67 KB)

2.
Frazeologija v mariborskem pogovornem jeziku v romanih Janje Vidmar in Andreja Predina
Tanja Šušteršič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Frazeologija v mariborskem pogovornem jeziku v romanih Janje Vidmar in Andreja Predina prikazuje pojavljanje frazemov in individualnih izrazitev v dveh romanih, napisanih v mariborskem pogovornem jeziku. Želeli smo raziskati in prikazati pogostost pojavljanja teh jezikovnih enot v mariborskem pogovornem jeziku na podlagi praktičnega gradiva, jih skušali opisati in strniti v seznam. Za pravilno razumevanje frazemov in individualnih izrazitev je potrebno sobesedilo, zato je vsaka jezikovna enota zapisana v primernem sobesedilnem okolju. Namen diplomskega dela je tudi ugotoviti, ali se v mariborskem pogovornem jeziku pojavljajo jezikovne enote, ki so tipične le za to območje. Vira za praktično frazeološko gradivo sta torej romana, teoretična izhodišča pa v večji meri predstavljajo pomembni prispevki Erike Kržišnik, monografija Nataše Jakop, Pragmatična frazeologija (2006), ter prispevki drugih slovenskih raziskovalcev frazeologije. Slovenska frazeologija je področje, ki je veljalo v slovenskem jeziku za manj raziskano v primerjavi z drugimi slovanskimi jeziki. Slovenski teoretiki zadnja leta precej podrobno raziskujejo frazeologijo, a frazeološkega slovarja žal še nimamo, imamo pa poskusnega, ki ga je izdelal Janez Keber. Odsotnost slovarja se močno izraža pri samem definiranju oziroma razlagi frazemov, dodatno težavo predstavlja tudi neenotna terminologija slovenskih raziskovalcev. V diplomskem delu uporabljena terminologija bo povzeta po Eriki Kržišnik in Nataši Jakop. Analiza izbranih frazemov ter individualnih izrazitev pokaže, da so le-te pogoste v mariborskem pogovornem jeziku. Izmed izbranih jih je nekaj takšnih, ki se ne pojavljajo v korpusu FidaPLUS in so morebiti le avtorske tvorbe, našli pa smo tudi nekaj pragmatičnih frazemov.
Keywords: frazeologija, frazemi, pragmatični frazemi, FidaPLUS, Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Janja Vidmar, Andrej Predin
Published: 05.09.2011; Views: 2098; Downloads: 368
.pdf Full text (1,00 MB)

3.
Primerjava slogovnih sredstev v izvirniku in prevodu stripa "Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika"
Gordana Lešnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V tej diplomski nalogi so prikazana pomembnejša slogovna sredstva, ki jih pri prevodu stripa ne smemo zanemariti, saj podajajo pomembne informacije. Ta slogovna sredstva so osebna lastna imena, medmeti in frazemi. Namen diplomske naloge je prikazati in opisati izbrana slogovna sredstva, ki se pojavljajo v stripu Mikija Mustra Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika – Turki, Turki in težave, ki nastajajo pri prevajanju le-teh. Temu sledi analiza izbranih primerov osebnih lastnih imen, medmetov in frazemov. Za analizo pa primerjava izhodiščnega besedila oz. primerov s prevodom. Primerjava bo pokazala ali je prevajalka ustrezno prevedla strip ter ali je v primeru neustreznega prevoda prišlo do razlike med slogom izvirnika in prevoda. S pomočjo analize želimo tudi ugotoviti v kolikšni meri sprememba sloga vpliva na prevod stripa kot celoto.
Keywords: strip, slog, slogovna sredstva, medmeti, osebna lastna imena, frazemi, prevod.
Published: 18.11.2011; Views: 2514; Downloads: 248
.pdf Full text (2,84 MB)

4.
GOVOR SV. JERNEJA NAD MUTO
Majda Marija Lesjak, 2015, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo zajema teoretično in empirično analizo govora hribovite obmejne vasi Sv. Jernej nad Muto, ki vključuje opis vokalizma, konzonantizma, oblikoslovja, skladnje, besedotvorja in besedoslovja, dopolnjuje pa jo obsežno gradivo (besede in frazemi) za narečni slovar. Besede in stalne besedne zveze so bile zbrane z intervjuvanjem informatorjev, z večletnim aktivnim usmerjenim poslušanjem govora in zapisovanjem ter z lastno kompetenco rojenega govorca. V magistrskem delu je prikazano tudi, koliko in katere besede iz govora so se pojavile že v rokopisnem slovarju Ivana Antona Apostla iz leta 1760. Govor Sv. Jerneja nad Muto spada v koroško narečno skupino, v vzhodno podjunsko narečje. Sem ga lahko uvrstimo predvsem zaradi ohranjenih koroških glasovnih pojavov (švapanje, štekanje, naglasni pomiki tipa babíca – mis'li:li„, de'lo:li„), ki so v remšniškem podnarečju pod vplivom štajerskih govorov (zlasti kozjaškega govora) že opuščeni. Z besedoslovnega in deloma skladenjskega vidika je za govor značilen predvsem velik vpliv nemškega jezika, na ravni glasoslovja in oblikoslovja pa je govor ostal zvest slovenskemu jezikovnemu razvoju. V magistrski nalogi je nakazano, kako se starejše narečne oblike ohranjajo in razvijajo pri mlajših govorcih. Nalogi so dodani tudi zapisi govora Sv. Primoža nad Muto ter sosednjih avstrijskih vasic Laaken in Rothwein, ki jih dopolnjuje kratka primerjava govorov.
Keywords: narečje, Sv. Jernej nad Muto, Mlake, Laaken, Radvanje, Rothwein, glasoslovje, vokalizem, konzonantizem, oblikoslovje, skladnja, besedotvorje, besedoslovje, narečni slovar, narečni frazemi, osebna in hišna imena
Published: 16.03.2016; Views: 896; Downloads: 71
.pdf Full text (2,84 MB)

5.
Živalska frazeologija v govoru Lovrenca na Pohorju
Nina Karničnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Živalska frazeologija v govoru Lovrenca na Pohorju prikazuje narečno podobo govora Lovrenca na Pohorju. Lovrenški govor se uvršča v severnopohorsko podnarečje, natančneje v koroško narečno skupino. Namen diplomskega dela je bil predstaviti Občino Lovrenc na Pohorju, podati glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske značilnosti lovrenškega govora, zbrati živalske frazeme, ki se pojavljajo, in jih zapisati v narečju. Na podlagi vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas sem zbrala še besedje za sklop Živali. Pri opisovanju značilnosti govora Lovrenca na Pohorju sem se oprla na monografijo Narečna podoba Dravske doline avtorice Zinke Zorko. Narečno gradivo je bilo posneto pri pogovorih z informatorji, kasneje pa zapisano v narečni fonetični transkripciji. Posneto je bilo tudi prosto pripovedovanje enega izmed informatorjev. Izdelala sem kratek slovar nekaterih manj znanih besed, ki so se pojavile v vprašalnici in v prostem pripovedovanju informatorja. Raziskava je pokazala, da so živalski frazemi še vedno zelo poznani in pri prebivalcih Lovrenca na Pohorju dokaj pogosto v rabi. Zbrala sem več kot 250 živalskih frazemov. Občanom so najbolj znani frazemi, v katerih nastopajo živali iz domačega okolja, medtem ko se frazemi z živalmi iz tujega okolja le redko pojavljajo. Opisala sem situacije, v katerih bi se zbrani frazemi pojavili. Precejšen delež živalskih frazemov predstavljajo primerjalni frazemi.
Keywords: dialektologija, koroška narečna skupina, severnopohorsko podnarečje, govor Lovrenca na Pohorju, živalski frazemi, živalsko izrazje
Published: 14.12.2012; Views: 1586; Downloads: 273
.pdf Full text (5,11 MB)

6.
ZMOŽNOST RAZUMEVANJA FRAZEMOV PRI UČENCIH 3. IN 5. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE
Urška Balažic, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Frazemi veljajo za zabavna izrazna sredstva, ki polepšajo in bogatijo naš jezik. Pojavljajo se tako v strokovnih besedilih kot tudi v vsakdanjem govoru, učenci pa jih pogosto srečujejo v umetnostnih besedilih, ki jih prebirajo pri pouku ali doma za zabavo. Pri tem je pomembno, da jih razumejo, zato sem v svojem diplomskem delu raziskala, kako frazeme razumejo učenci 3. in 5. razreda. Zanimalo me je, ali so spol, starost in vrsta frazema pomembni dejavniki pri njihovem razumevanju. Analiza intervjujev je pokazala, da spol pri razumevanju ne igra pomembne vloge, saj so se pri razumevanju določenih vrst frazemov bolje odrezale deklice, pri drugih pa dečki. Za razliko od spola pa je starost pri razumevanju frazemov zelo pomembna; starejši kot so učenci, bolje razumejo frazeme. Pri mlajših učencih sem opazila, da so jim težave delali frazemi, rabljeni v prenesenem pomenu, saj so jih učenci velikokrat razumeli dobesedno. Že iz preleta ciljev v učnem načrtu je razvidno, da se frazeologiji namenja zelo malo časa. Kar je posledično razvidno v rezultatih učencev, ki kažejo na pomanjkljivo razumevanje določenih vrst frazemov. Pokazalo se je, da učencem predstavlja največjo težavo razumevanje pregovorov. V nasprotju s pregovori pa učenci z razumevanjem sestav nimajo nobenih problemov, kar niti ni presenetljivo, saj so sestave besedne zveze s točno določenim pomenom, vzgoja in izobraževanje pa spodbujata čedalje večjo pojmotvornost. Pri tem pa se moramo vprašati, ali učencem dovolj uzaveščamo frazeme. Sama sem mnenja, da bi bilo treba učence pogosteje seznanjati s temi izraznimi sredstvi, predvsem bi si želela, da bi z učenci delali več na razumevanju pregovorov, saj se ne nazadnje v njih in tudi ostalih frazemih skriva ljudska modrost, ki jo moramo ohranjati.
Keywords: frazemi, frazeologija, razvoj govora, preneseni pomen, metafora v vzgoji in izobraževanju
Published: 12.07.2013; Views: 2374; Downloads: 763
.pdf Full text (681,79 KB)

7.
ŽIVALI V PRISPODOBAH V GOVORU ZAGORJA
Tina Šabec, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Živali v prispodobah v govoru Zagorja je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu so najprej predstavljeni geografski, zgodovinski in sociološki podatki o Zagorju in občini Pivka. Zagorski govor je umeščen v notranjsko narečje, ki je del primorske narečne skupine in se govori zahodno od gorske verige Snežnik-Javorniki-Nanos-Trnovski gozd, na Pivki, po Brkinih in na delu Krasa. Sledi oris glasoslovne ravnine in predstavitev oblikoslovnih, skladenjskih in besedotvornih posebnosti. Predstavljen je razvoj frazeološke vede, opisane so definicijske lastnosti frazemov in naštete oblike ter vrste frazemov. V drugem delu so živalski frazemi, ki so bili zbrani z metodo terenskega snemanja, zapisani v slovenski fonetični transkripciji. Frazemi so bili izpisani iz 55 živalskih zgodb, v katerih je obravnavanih 62 živali, ki jih je Janez Keber zbral v dveh knjigah Živali v prispodobah. Živalski frazemi so v zaključnem delu analizirani in interpretirani. Največ je frazemov, v katerih nastopajo domače živali, na prvem mestu je govedo. Po predvidevanjih je bilo najmanj posnetih frazemov s sestavino tujih živali, ki v vaškem okolju ne živijo in s katerimi informatorji nimajo neposrednega stika. V obravnavanem narečnem govoru je živih še veliko živalskih frazemov, bogata živalska simbolika in metaforika pa ostajata aktualni tudi danes.
Keywords: dialektologija, frazeologija, primorska narečna skupina, notranjsko narečje, govor Zagorja, živalski frazemi.
Published: 09.03.2015; Views: 909; Downloads: 216
.pdf Full text (2,87 MB)

8.
Frazemi s pomenom "premikati se" v slovenskem knjižnem jeziku
Elena Savelieva, 2008, original scientific article

Keywords: frazeologija, frazemi, premikanje, slovenščina
Published: 10.07.2015; Views: 338; Downloads: 14
URL Link to full text

9.
Primerjalni glagolski frazemi med slovarjem in rabo
Jasmina Temnik, Denis Kalamar, 2006, original scientific article

Keywords: slovenščina, glagolski frazemi, primerjalne analize
Published: 10.07.2015; Views: 424; Downloads: 38
URL Link to full text

10.
Frazemi s pomenom 'piti' in 'biti pijan' v slovenskem in ruskem jeziku
Elena Savelieva, 2004, original scientific article

Keywords: frazeologija, slovenščina, ruščina, frazemi
Published: 10.07.2015; Views: 469; Downloads: 22
URL Link to full text

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica