| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Primerjava frazeološkega gradiva za iztočnice pod črko B ( v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Pleteršnikovem in Glonarjevem slovarju)
Monika Rubin, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se je začelo z zbiranjem frazeološkega gradiva, sledila je temeljita primerjava frazeološkega gradiva za iztočnice pod črko B v treh slovarjih: v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1998), v Slovensko-nemškem slovarju Maksa Pleteršnika (1894) in v Slovarju slovenskega jezika Jožeta Glonarja (1936). Naslov dela v angleškem jeziku se glasi: A comparison of phraseological material for headwords starting with B (among Dictionary of Slovene literary language, Pleteršnik, and Glonar dictionaries). Namen diplomske naloge je razviden že iz samega naslova diplomskega dela, obenem pa je bi namen tudi gradivo pregledno izpisati v razpredelnice. Cilj je bil s pomočjo računalnika izrisati grafični prikaz frazemov v obliki grafikonov ter z ugotovitvami potrditi oziroma ovreči zastavljene hipoteze, kar obenem predstavlja rezultate dela. Uporabljene so bile deskriptivna metoda, komparativna metoda in zgodovinska metoda, viri pa primarni, sekundarni in terciarni.
Keywords: frazeologija frazem slovar SSKJ Pleteršnik Glonar
Published: 12.05.2009; Views: 2477; Downloads: 412
.pdf Full text (606,93 KB)

2.
GERMANIZMI V FRAZEMIH SLOVARJA SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA OD R DO Ž
Marjana Hameršak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi so bili raziskani frazemi z germanizmi, ki so sprejeti v Slovar slovenskega knjižnega jezika. Najprej je bilo pregledano gradivo že zabeleženih nemških leksikalnih prvin v slovenščini (Striedter - Temps 1963; ST) in zanje še pomenska razlaga v obeh etimoloških slovarjih slovenskega jezika Franceta Bezlaja (1977—2005; ESSJ) in Marka Snoja (2003; SES). Nato je bilo preverjeno, ali je potrjeni germanizem sprejet tudi v SSKJ in hkrati še sestavina frazema. Živost in raba germanizmov kot frazemskih sestavin se je ugotovljala s pomočjo referenčnega korpusa slovenskega jezika FidaPLUS. Koliko so izpisani frazemi še živi in znani mlajši generaciji, se je preverjalo pri študentih 2. letnika slovenistike na Filozofski fakulteti Maribor. Podatki korpusa FidaPLUS kažejo, da je večina frazemov z germanizmi, zabeleženih v SSKJ, potrjenih in v rabi živih, kar pomeni, da je SSKJ še zmeraj najizčrpnejši in dovolj aktualni frazeološki vir. Anketa med študenti je pokazala, da mladi pri vsakdanjem govoru obravnavane frazeme redko uporabljajo, saj v zadnjem času opažamo vse večji vpliv angleškega jezika tudi na frazeološki ravni.
Keywords: Frazeologija, frazem, frazemske sestavine, SSKJ, germanizem, anketa o poznavanju frazemov.
Published: 17.11.2009; Views: 3466; Downloads: 298
.pdf Full text (2,47 MB)

3.
PROBLEMI PREVAJANJA FRAZEMOV V TISKANIH OGLASIH
Dejan Klančič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Frazemi, ki se pojavljajo v nemških reklamnih besedilih (in seveda v jeziku na splošno), nimajo v slovenščini zmeraj ustreznega frazeološkega para, kar od prevajalca zahteva, da pri svojem delu uporabi določene strategije tako, da sporočilo izhodiščnega besedila kar se da najbolje prenese v ciljni jezik. Dodatno težavo predstavlja povezava med pisnim in slikovnim delom besedila, ki je za tovrstna besedila posebnega pomena, prevajalcu pa predstavlja dodatno komponento, ki jo mora pri prevodu upoštevati. Namen naloge je analiza nemških frazemov v reklamnih besedilih časopisa Der Spiegel glede na vrsto modifikacije, odvisnosti od konteksta in povezanosti besedila s sliko. Tej analizi sledi iskanje ustreznega frazema — z enakim jedrom kot v nemščini ali ekvivalent — v slovenščini in analiza, v kolikšni meri semantično sploh ustreza celotnemu kontekstu ciljnega besedila. Analiza bo pokazala, če je obstoj ustreznega frazema v slovenščini dovoljšen kriterij za uporabo tega v prevodu. V kolikor ustrezen frazem v slovenskem jeziku ne obstaja, bodo s pomočjo sodobnih prevajalskih strategij podane najboljše možne rešitve prevajalskega problema.
Keywords: frazeologija, frazem, Spiegel, modifikacija, prevajanje
Published: 25.11.2009; Views: 2523; Downloads: 326
.pdf Full text (1,03 MB)

4.
VESELJE IN ŽALOST V NEMŠKIH FRAZEMIH (POSKUS ONOMAZIOLOŠKE RAZVRSTITVE)
Mateja Belak, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Čustva so postala predmet številnih razprav in raziskav jezikoslovcev, ki razpravljajo o teoretičnih vprašanjih, ki izhajajo iz povezave med jezikom in čustvi ter njunega simbioznega vpliva enega na drugega. In ker je ta močan sovpliv čustev in jezika bil že zdavnaj dokazan, ga je potrebno v modernem jezikoslovju upoštevati. Namen diplomskega dela je bil zbrati in sestaviti seznam frazemov, ki se nanašajo na čustvena pojma veselje in žalost, urediti pojmovni sistem, v katerega so razvrščeni frazemi, ter ovreči tezo Igorja Ol'šanskija, ki trdi, da frazeološka poimenovanja kažejo tendenco k negativnemu polu čustev. Končni cilj diplomske naloge je bil ureditev preglednega onomaziološkega slovarja, ki zajema čustvena pojma veselje in žalost. V poteku diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda, metoda zbiranja, urejanja, analiziranja ter klasifikacije. Rezultat diplomskega dela je urejen pojmovni sistem za čustvena pojma veselje in žalost, ki kot takšen predstavlja možno osnovo za onomaziološki slovar. Teza Igorja Ol'šanskija je bila, kot napovedano, ovržena, saj je analiza dokazala, da frazeološka poimenovanja kažejo tendenco k pozitivnemu polu čustev.
Keywords: : frazeologija, frazem, onomaziologija, čustva in jezik, veselje, žalost, slovar
Published: 22.07.2010; Views: 2044; Downloads: 163
.pdf Full text (1,09 MB)

5.
STILISTIČNA FUNKCIJA FRAZEMOV V IZBRANIH PRAVLJICAH BRATOV GRIMM
Metka Mauser, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Nemški jezik vsebuje veliko frazemov, ki v komunikaciji opravljajo različne funkcije: pri čemer lahko vplivajo na to, da je neko besedilo ekspresivnejše, milejše ali ironično. Prav tako pa se skozi frazeme, ki se pojavljajo v tekstu, kaže socialni odnos med dvema komunikacijskima partnerjema oziroma imajo vlogo racionalizacije določene izjave. Te funkcije določajo slog besedila. Zaradi naštetih lastnosti se frazemi najpogosteje pojavljajo v publicističnem jeziku, saj dajejo določenim izjavam „težo“, izražajo ironijo in ekspresivnost … Središče moje raziskave je bilo vprašanje, ali se frazemi pojavljajo tudi v drugih besedilnih zvrsteh – morda v pravljicah – in kakšna je tam njihova funkcija. V svoji diplomski nalogi sem obravnavala izbrana dela Wilhelma in Jakoba Grimma (Bremenski mestni godci, Janko in Metka, Žabji kralj, Rdeča kapica, Kralj Drozg in Pogumni krojaček) in sicer pravljice v nemškem izvirniku in v slovenskem prevodu Frana Albrechta. Moj cilj je bil narediti primerjavo med frazemi, ki se pojavljajo v nemških pravljicah in njihovih slovenskih prevodih. Rezultat analize je pokazal, kako pogosto so avtorji uporabljali frazeme v literaturi, ki je namenjena predvsem otrokom, in katere slogovne funkcije opravljajo frazemi v pravljicah. Eden izmed zadanih ciljev je bil ugotoviti, kateri tipi frazeološke ekvivalence se pojavljajo v nemškem izvirniku in slovenskem prevodu. V ta namen sem izdelala preglednico frazemov v nemških in slovenskih pravljicah in določila tipe frazeoloških ekvivalenc. V diplomski nalogi sem za raziskavo uporabila deskriptivno in komparativno metodo. Rezultat diplomskega dela je primerjava med frazemi v nemških pravljicah in njihovih slovenskih prevodih. Moje predhodne domneve so se pri analizi potrdile, kar pomeni, da se frazemi pojavljajo pogosteje v nemških pravljicah kot v njihovih slovenskih prevodih. Vidno je, da se je slovenski prevajalec trudil najti ustrezno ekvivalenco frazema oziroma., da je tudi sam besedilo obogatil s frazemi. Frazemi, ki se pojavljajo v pravljicah, so lahko razumljivi, saj so prilagojeni otrokom vseh starosti, da jih ti lažje razumejo. Glavna naloga, ki jo opravljajo, je ponazoritev, s čimer dosegajo obujanje domišljije in večjo moč predstave.
Keywords: frazem, slog, pravljica, pragmatična funkcija, frazeološke ekvivalence
Published: 09.09.2011; Views: 2882; Downloads: 255
.pdf Full text (1,28 MB)

6.
VLOGA FRAZEMOV V TISKANIH OGLASIH
Julija Remenik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Oglasi so del našega vsakdana. Pri tem pa te vrste besedil niso nekaj naključnega, ampak so dobro in vsestransko načrtovane, saj želijo pritegniti pozornost potrošnikov, vzbuditi njihovo zanimanje in jih prepričati, da sežejo po ponujenem izdelku. In to se lahko dosega tudi s premišljeno rabo specifičnih leksikalnih enot, kot so frazemi. Diplomsko delo se osredinja na frazeme in njihovo vlogo v tiskanih oglasih. Frazemi se v oglasih pojavljajo tako v prenovljeni kot v neprenovljeni obliki, njihova raba pa je, tako kot siceršnja raba frazemov, ekspresivna. Temelj diplomskega dela predstavljajo teoretična izhodišča frazeološke vede, značilnosti tiskanih oglasov, njihova jezikovnostilna podoba in vloga zlasti prenovljenih frazemov. Analizirano je 20 primerov tiskanih oglasov, v katerih se poleg zgradbe frazeoloških enot opazuje tudi namen in učinek, ki ga oglasi z uporabo tovrstnih leksikalnih enot dosegajo. Zanimalo nas je tudi, kje v oglasu se frazemi pojavljajo in kolikšen je njihov prispevek k učinkovitosti oglasnega sporočila kot celote.
Keywords: frazeologija, oglaševanje, tiskan oglas, frazem, prenovitev frazema
Published: 19.11.2012; Views: 1716; Downloads: 211
.pdf Full text (18,91 MB)

7.
SINONIMI, ANTONIMI IN VARIANTE V SLOVARJU SLOVENSKIH FRAZEMOV OD A DO Č
Anja Rajh, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Slovensko jezikoslovje se je s frazeologijo začelo intenzivneje ukvarjati šele v 70. letih 20. stoletja, torej po začetku izhajanja Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Vendar pa vse do leta 2011 nismo imeli enojezičnega frazeološkega slovarja, ki ga je tega leta izdal Janez Keber in ki predstavlja pomembno prelomnico v slovenski frazeologiji. Izdaja Slovarja slovenskih frazemov (SSF) nas je spodbudila k obsežnejši analizi slovenskega frazeološkega gradiva. Ker pa je slovar zelo obsežen, smo našo raziskavo omejili in analizirali le gradivo od črke A do Č. Namen diplomskega dela je bila v prvi vrsti razmejitev sestavinskih variant od sopomenskih frazemov. Da pa bi to delitev lahko korektno izpeljali, smo morali raziskati količino sinonimov, antonimov in variant v slovarju samem. Zato smo najprej izpisali gradivo od A do Č in ga vnesli v tabelo. Pri tem smo si pomagali s teoretičnimi izhodišči Erike Kržišnik, saj je bilo vsakemu izpisu potrebno določiti vrsto variante. Ugotovili smo, da se v SSF med sinonimi pojavljajo tako sopomenski frazemi kot sestavinske variante. Za boljšo preglednost smo naredili tabelo, kjer smo k izpisanemu gradivu iz SSF sopostavili našo predlagano razvrstitev sinonimov med sopomenske frazeme in sestavinske variante, tako da dobi posameznik boljši vpogled v raziskovano problematiko. Pri analizi smo si pomagali z deskriptivno metodo, s komparativno metodo in z metodo klasifikacije, uporabljeni pa so bili primarni, sekundarni in terciarni viri.
Keywords: frazeologija, frazem, sinonim, antonim, varianta, Slovar slovenskih frazemov (SSF)
Published: 23.07.2014; Views: 2481; Downloads: 221
.pdf Full text (1,37 MB)

8.
Prevajanje nemško-slovenskih frazemov v izbranih delih Ericha Kästnerja
Maja Kranar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo, razdeljeno na teoretični in empirični del, obravnava prevodoslovno primerjalno analizo frazemov nemškega pisatelja Ericha Kästnerja, ki je znan po uporabi številnih besednih zvez v svojih otroško-mladinskih delih. Prvi sklop naloge – teoretični del – nas za začetek pelje skozi razlago glavnih prevodoslovnih pojmov, oriše kratko zgodovino prevajanja in obenem predstavi vlogo in položaj le-tega skozi različna obdobja ter se dotakne različnih prevajalskih metod. Sledi razlaga mlade jezikoslovne vede – frazeologije. Predstavljen je sam začetek vede, njen zgodovinski razvoj na svetovni ravni ter razvoj na slovenskih tleh. Tematiziran je predmet oz. osnovna frazeološka enota, ki ga proučuje frazeologija – 'frazem'. Za kasnejše lažje ločevanje frazemov od »navadnih besednih zvez« so podrobneje razložene temeljne lastnosti frazemov ter pojem ekvivalentnosti. Za zaključek prvega sklopa diplomskega dela se dotaknemo še samih frazemov v besedilu, natančneje v otroški književnosti, ter problematike prevajanja le-teh. Empirični del pričenjamo z mednarodno priznanim pisateljem Erichom Kästnerjem, katerega dela so prevedena v številne jezike. Njegova biografija je ključna za razumevanje njegovih del, saj vanje vključi veliko avtobiografskih elementov. Sledijo splošni podatki o izbranih delih ter kratek povzetek njihovih vsebin. Kot zadnje in ključno poglavje diplomskega dela je sama prevodoslovna analiza oz. primerjava nemško-slovenskih frazemov v izbranih delih, vključno z mojimi komentarji o uporabi le-teh. Ob morebitnem nestrinjanju s prevajalčevim delom je podana ustreznejša rešitev s strokovno obrazložitvijo.
Keywords: prevajanje, književno prevajanje, primerjava prevodov, frazeologija, frazem, Erich Kästner
Published: 13.11.2015; Views: 704; Downloads: 107
.pdf Full text (3,19 MB)

9.
Zmožnosti razumevanja živalskih pregovorov pri učencih 3., 5. in 9. razreda osnovne šole
Tanja Kavc, 2016, master's thesis

Abstract: Zapleteno področje jezikoslovja se deli na mnogo zvrsti. Frazemi so vrsta, ki so tako posebna, drugačna in zahtevna za razumevanje, da je potrebno uresničiti mnogo dejavnikov, da pride do popolnega dojemanja njihovega prenesenega pomena. To je še posebej zahtevno za otroke, ki to besedno vrsto, zaradi pomanjkanja izkušenj in znanja, pogosto dojemajo dobesedno. Ravno zaradi tega bi morali to področje v šolah poudarjeno obravnavati. V tem magistrskem delu sem preverjala razumevanje različnih frazeoloških enot pri otrocih v osnovni šoli. Primerjavo sem opravila med 3., 5. in 9. razredom, iz vsakega razreda sem vzela po 8 učencev, 4 dečke in 4 deklice. Razumevanje sem primerjala glede na vrsto frazeološke enote, starost in spol otrok. Že sam pregled učnega gradiva in učnega načrta za slovenščino je pokazal, da je frazeologija v osnovni šoli zelo slabo zastopana. Posledično sem pravilno domnevala, da je poznavanje frazemov slabo. Glede na vrsto frazema so učenci najbolj seznanjeni s stavčnimi nepregovornimi frazemi ter s sestavi. Pričakovano je bilo razumevanje posameznih frazeoloških enot v višjih razredih precej boljše kot v nižjih, glede na spol pa so bili v razumevanju nekoliko boljši dečki. Menim, da bi moral biti poudarek na prenesenem pomenu ter na frazeoloških enotah v osnovni šoli precej večji. V pouk slovenščine bi morali vključiti več nalog in ne samo ponazarjalne primere za obravnavo drugih tematskih sklopov.
Keywords: frazem, sestav, pregovor, osnovna šola, učenci, razumevanje, preneseni pomen
Published: 04.08.2016; Views: 795; Downloads: 147
.pdf Full text (959,21 KB)

10.
Razumevanje somatskih frazemov pri predšolskih otrocih (5–6 let) ter učencih osnovne šole (5. in 9. razred)
Tanja Županc, 2016, master's thesis

Abstract: Metafore so del našega vsakdanjega sporazumevanja in v določenih primerih predstavljajo nenadomestljiv način izražanja. Najpogosteje uporabljene metafore so somatski frazemi, saj se ljudje najlažje poistovetimo s svojim telesom. Osnovni namen raziskave je, ugotoviti, ali obstaja razlika v razumevanju somatskih frazemov med predšolskimi otroki (5–6 let) in učenci osnovne šole (5. ter 9. razred) glede na starost, spol in vrsto frazema. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. V raziskavo je bilo vključenih 8 predšolskih otrok, 8 učencev 5. razreda in 8 učencev 9. razreda. Analiza rezultatov je pokazala, da je razumevanje somatskih frazemov pri učencih odvisna od njihove starosti in vrste frazema. Učenci 9. razreda so v primerjavi s predšolskimi otroki in učenci 5. razreda bolje razumeli somatske frazeme. Med izbranimi somatskimi frazemi pa je učencem največ težav povzročalo razumevanje metaforičnega pomena pregovornih stavčnih frazemov. Raziskava je pokazala, da v razumevanju somatskih frazemov ne obstajajo izrazite razlike glede na spol.
Keywords: somatski frazem, kognitivna teorija, konceptualna metafora, razvoj metafore v otrokovem jeziku, razvoj govora
Published: 04.08.2016; Views: 582; Downloads: 117
.pdf Full text (1,94 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica