Search the digital library catalog

Abstract: Odpravnina trgovskega zastopnika se v slovenski zakonodaji razlikuje od njene ureditve v Agentski direktivi in primerjalnopravnih ureditvah, poleg tega pa ne v teoriji ne v sodni praksi ni najti zadovoljivih odgovorov in usmeritev, kako jo pravilno razumeti in uveljaviti v praksi. Disertacija najprej obravnava zgodovino in cilje slovenske ureditve ter Agentske direktive, na kateri naj bi slovenska ureditev temeljila, nato pa tudi pravne ureditve, ki so bile izhodišče za ureditev odpravnine v Agentski direktivi. Leta 1986 je Agentska direktiva ponudila državam članicam t. i. nemško ureditev nadomestila kot eno od dveh možnosti implementacije, pri čemer se je večina držav članic odločila prav za omenjeni t. i. nemški model, Komisija pa je članicam v pomoč predlagala zgledovanje po bogati nemški teoriji in sodni praksi. Disertacija s pomočjo razumevanja Agentske direktive in zlasti primerjalnopravnih ureditev Nemčije, Avstrije, Italije in Belgije postavlja in obravnava temelje za pravilno razumevanje instituta odpravnine v slovenskem pravnem redu z osredotočanjem zlasti na njene posebnosti in razlike v primerjavi z Agentsko direktivo. Obravnava slovenske ureditve in s tem povezane problematike se začne že pri zakonski definiciji trgovskega zastopnika, za katerega zakon zahteva opravljanje zastopanja kot registrirane dejavnosti. Nadalje je pomembno načelo pravičnosti, ki v slovenskem zakonskem določilu, ki ureja pravico do odpravnine, ni izrecno zapisano, kar pa ne pomeni, da se to načelo v zvezi z odpravnino ne uporablja. Do odstopanj od Agentske direktive prihaja tudi pri določilu, ki v izračunu najvišjega zneska odpravnine vključuje samo provizije, in ne vseh plačil, kot na primer to določajo Agentska direktiva ter primerljivi nemška in avstrijska ureditev, ter tudi pri nekaterih drugih zakonskih določilih, ki jih disertacija podrobneje obravnava. Vsekakor pa je najpomembnejša razlika med slovensko ureditvijo in Agentsko direktivo, da poleg pravice do odpravnine, ki naj bi jo trgovskemu zastopniku OZ nudil skladno z določili Agentske direktive, OZ trgovskemu zastopniku omogoča še dve dodatni pravici do odpravnine. Prva dodatna pravica do odpravnine izhaja iz drugega dela prvega odstavka 833. člena OZ, ki temelji na posebnih okoliščinah, ki naj bi terjale plačilo odpravnine, druga pa iz njegovega četrtega odstavka, ki naj bi trgovskemu zastopniku omogočil povrnitev stroškov, ki jih je imel v zvezi z uvajanjem proizvoda na tržišče, in vseh drugih stroškov, ki jih je imel zastopnik v zvezi z izvajanjem pogodbe, v primeru prenehanja pogodbe za določen čas pred potekom tega časa ali v primeru prenehanja pogodbe za nedoločen čas pred potekom petih let od sklenitve. Pri nobeni od dodatnih pravic do odpravnine pa ni treba, da bi naročitelj po prenehanju pogodbenega razmerja imel znatne koristi – še več, ne zahteva se niti, da bi trgovski zastopnik naročitelju pridobil nove stranke ali mu občutno povečal posle z dotedanjimi strankami. Gre torej za dodatni pravici trgovskega zastopnika, ki presegata minimalne zahteve iz Agentske direktive in do katerih naj bi bil trgovski zastopnik upravičen ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, ki odstopajo od pogojev iz Agentske direktive. Na podlagi tako zastavljenih temeljev se v nadaljevanju disertacija osredotoča na odpravnine, ki se po pravilih pogodbe o trgovskem zastopanju obravnavajo v primerjalnem pravu pri nekaterih drugih, inominatnih pogodbenih tipih, nadalje pa tudi na razmerja do odškodnine, ki jo v zvezi s pogodbo o trgovskem zastopanju opredeljujeta tako Agentska direktiva kakor tudi naše zakonsko določilo. Nič od predstavljenega v disertaciji pa ne bi imelo pravega pomena v praksi, če zaradi pogostih mednarodnih elementov v tovrstnih razmerjih ne bi bilo jasno, pred katerim organom in v kateri državi lahko trgovski zastopnik uveljavlja pravice in katero pravo se pri tem uporabi, zato predmetna naloga obravnava tudi to problematiko.
Keywords: samozaposleni, trgovski zastopnik, pogodba o trgovskem zastopanju, naročitelj, plačilo, provizija, nadomestilo, odpravnina, višina odpravnine, izključitev odpravnine, odškodnina, dobra vera, pravičnost, 833. člen Obligacijskega zakonika, Direktiva 86/653/EGS, distribucijska pogodba, franšizna pogodba, komisijska pogodba
Published in DKUM: 12.10.2023; Views: 523; Downloads: 0
Full text (3,28 MB)

Abstract: Delo diplomskega seminarja se osredotoča na zgodovinski razvoj franšiznega koncepta, njegove različne oblike ter ključne pravice in dolžnosti, ki jih potencialni franšizij pridobi z odločitvijo za franšizo. Nadalje teoretični del seminarja opisuje ključne sestavine vsake franšizne pogodbe ter se osredotoča na prednosti ter slabosti franšiznega koncepta, tako za franšizorja kot za franšizija. Ključni prednosti za franšizorja sta hitra prisotnost na več tujih trgih ter deljena odgovornost na področju poslovanja, franšiza pa prinaša tudi dodatni vir zaslužka v obliki pristojbin oziroma rojalitet. Ključna prednost za franšizija je zmanjšano tveganje pri lotevanju novega posla, saj dobi v zameno za plačilo (pristopna pristojbina in nadaljnje rojalitete) pravico do uporabe franšizorjevega imena, logotipa, ugleda, tehničnega znanja, preverjenega poslovnega modela ter tudi bogate izkušnje, svetovanje in pomoč pri poslovanju. Zanimanje za razvoj franšiznega koncepta se je tako pojavilo tudi za kozmetične salone v podjetju Kozmetika Afrodita, d. o. o., ki uspešno posluje na več kot 18-ih tujih trgih, je z lastnimi izdelki prisotno v več kot 6000 salonih ter piše zgodbo o uspehu že več kot 40 let. Empirični del seminarja se tako osredotoča na trenutno stanje podjetja Kozmetika Afrodita, d. o. o., na področju finančne stabilnosti, razvoja in proizvodnje izdelkov, usposobljenosti kadrov ter poslovanja njihovih kozmetičnih salonov in preverja, ali predstavlja vpeljava franšiznega koncepta za kozmetične salone Kozmetike Afrodita, d. o. o., dobro poslovno priložnost na podlagi SWOT-analize za podjetje kot potencialnega franšizorja. Seminar nato izpostavlja še področja, kjer se mora podjetje še izpopolniti pred vpeljavo franšiznega koncepta za kozmetične salone ter opiše tudi potencialne franšizije ter njihovo pridobitev v primeru odločitve za nakup franšize podjetja Kozmetika Afrodita, d. o. o.
Keywords: Franšizing, franšizor, franšizij, oblike franšizinga, franšizna pogodba, Kozmetika Afrodita, d. o. o., Afrodita Professional, kozmetični salon.
Published in DKUM: 20.11.2013; Views: 2762; Downloads: 341
Full text (743,21 KB)

Abstract: Namen diplomske naloge Prevajanje v povezavi z besedilnimi vrstami - pravna besedila (podvrsta: franšizna pogodba) je predstaviti in analizirati problematiko prevajanja strokovnih besedil oziroma pravnih besedil s podvrsto franšizna pogodba. Za uspešno, razumljivo in jasno predstavitev tega problema bom najprej pričela z deskripcijo teorij prevajanja strokovnih besedil. Sledila bo analiza pogodbe kot besedilne vrste, kjer se bom ukvarjala s primerjavo slovenske pogodbe definirane po Uradnem listu Slovenije z nemško pogodbo definirano po Nemškem državljanskem zakoniku. Sledila bo opredelitev problema pravnega jezika in terminologije, zaradi različnih pravnih sistemov. Predstavila bom pomen poznavanja prava, značilnosti franšizinga v Sloveniji in Nemčiji ter ključne elemente franšizne pogodbe. V nadaljevanju se bom osredinila predvsem na terminologijo pravnega jezika in franšizne pogodbe. Sledila bo opredelitev in opis prevajalske strategije pri prevajanju franšizne pogodbe, kjer bom omenila pomen skoposa, ekvivalence/enakovrednosti; avtorja in naslovnika, pravne terminologije ter strukture pravnih besedil oziroma franšizne pogodbe. V nadaljevanju bom predstavila svoja prevoda franšiznih pogodb. Prvi prevod franšizne pogodbe bo narejen iz slovenskega v nemški jezik, drugi prevod bo narejen iz nemškega v slovenski jezik. Pri obeh prevodih bom povezala teoretični del diplomske naloge s praktičnim, tako da se bom natančno osredotočila na pravno terminologijo in njene prevode s sklicevanjem na teorijo prevajanja strokovnih besedil ter sproti povzemala: - razloge za izbiro prevoda terminov, ki se pojavljajo v franšizni pogodbi,  kakšno prevajalsko strategijo sem uporabila pri prevajanju franšizne pogodbe in zakaj, - razlike pri prevajanju terminov, ki nastanejo zaradi različnih pravnih sistemov in kako si pomagati v takšni prevajalski situaciji - kako pomembno je teoretično (pred)znanje pri prevajanju franšizne pogodbe in kaj se dogaja v glavi prevajalca med prevajanjem franšizne pogodbe. V sklepu bom razložila in povzela dosežene rezultate in ugotovitve, ki so nastale pri prevajanju franšizne pogodbe. Metodologija moje diplomske naloge je induktivno-deduktivna z vključitvijo besedilne analize. Analiza franšizne pogodbe bo zadevala franšizno pogodbo v okviru pravnih besedil, ki jih bodo predstavljale leksikalne, stilne, besedilne in terminološke vrzeli franšizne pogodbe. Pomemben del diplomske naloge bo tudi omemba vpliva kulture in poznavanja prava pri prevajanju franšizne pogodbe. Cilji diplomske naloge so: - pomoč pri prevajalskih težav povezanih s pravno terminologijo in poznavanjem oziroma nepoznavanjem prava pri prevajanju franšizne pogodbe, - najti ustrezno prevajalsko strategijo za prevajanje franšizne pogodbe, - opozoriti na ključne razlike med nemško in slovensko franšizno pogodbo, povzeti splošne ugotovitve, ki so nastale pri prevajanju strokovnih besedil in - podati smernice za relevanten, jasen, natančen, razumljiv, skratka kakovosten in uspešen prevod franšizne pogodbe. Pričakovani rezultat diplomskega dela je potrditev oziroma ujemanje postopkov prevajanja obeh omenjenih prevodov franšiznih pogodb s teorijo prevajanja pravnih besedil in prevajanja nasploh.
Keywords: Ključne besede: prevajanje, prevod, prevajalec/prevajalka, skopos, ekvivalenca, pravni jezik, pravna terminologija, pogodba, franšizing, franšizna pogodba
Published in DKUM: 19.07.2011; Views: 4857; Downloads: 547
Full text (1,02 MB)