| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Zbiranje digitalnih dokazov v postopkih forenzičnih preiskav : magistrsko delo
Gregor Skerl Beronja, 2023, master's thesis

Abstract: V dobi, v kateri se življenje vse bolj seli v digitalni svet, je forenzična preiskava zbiranja digitalnih dokazov postala nepogrešljiv del preiskovalnih postopkov tako v zasebnih, poslovnih kot tudi drugih sodnih procesih. Odkrivanje digitalnih sledi in zbiranje digitalnih dokazov sta ključna postopka za razumevanje in reševanje sodobnih izzivov, povezanih z bodisi kibernetsko varnostjo, poslovno skrivnostjo, kibernetskimi prevarami bodisi preiskavami na področju kriminalitete in terorizma. Digitalna forenzika vključuje uporabo sofisticiranih orodji in tehnik za iskanje, pridobivanje in analiziranje digitalnih dokazov, ki jih preiskovalci pridobijo v sklopu zasega digitalnih medijev. Ta orodja strokovnjakom omogočajo, da preiskujejo različne digitalne naprave, kot so računalniki, pametni telefoni, tablični računalniki in celo storitve v oblaku, z namenom, da bi lahko pridobili relevantne dokaze. Proces vključuje različne faze, kot so sprožitev preiskave, planiranje, zbiranje podatkov, analiza in predstavitev ugotovitev. Sam postopek zbiranja digitalnih dokazov je ključna faza v postopku digitalne forenzike, saj moramo vedno zagotavljati verigo skrbništva. Ta faza vključuje iskanje in pridobivanje relevantnih digitalnih podatkov iz različnih naprav in virov, postopek pa mora biti izveden previdno in strokovno. Napačni pristopi zbiranja digitalnih dokazov in uporaba napačne metodologije lahko vodijo v uničenje gradiva. Pridobljene digitalne dokaze je treba analizirati, jih pravilno interpretirati in predstaviti naročniku. Preiskovalec mora ugotoviti in prepoznati relevantne informacije, pridobljene iz metapodatkov, obnovitve izbrisanih datotek, elektronske pošte in podobno. Vsekakor pa ne moremo zanemariti dejstva, da živimo v dobi digitalizacije in dandanes v največji meri uporabljamo predvsem pametne mobilne naprave, in sicer tako za zasebne kot poslovne namene. Zaradi njihove zmogljivosti z njimi izvršujemo raznovrstne operacije – uporabljamo komunikacijska orodja, pošiljamo datoteke, dostopamo do različnih medijev in podobno, kar pametne mobilne naprave uvršča med najzanimivejše in podatkovno polne medije oziroma vire za preiskovanje digitalnih dokazov. Pomembno si je zapomniti, da ko govorimo o zbiranju digitalnih dokazov v postopkih forenzičnih preiskav, ne govorimo zgolj o delu državnih služb, vendar je na tem področju prisotnih ogromno zasebnikov, ki opravljajo izredno kakovostna dela tako za zasebna kot tudi javna naročila.
Keywords: forenzične preiskave, digitalni dokazi, magistrska dela
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 196; Downloads: 31
.pdf Full text (1,14 MB)

2.
Začetki in zgodovina daktiloskopije in prvi primeri njene uporabe pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Maša Kus, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi bomo predstavili razvoj daktiloskopije, od njenih samih začetkov ter vse do danes. Poglobili se bomo v prve znane primere, ki so bili rešeni z njeno pomočjo, jih predstavili in med seboj primerjali. Predvsem nas bo zanimalo, kaj jim je bilo skupno, potek zbiranja dokazov, dokumentacija in njihova dokazna vrednost na sodišču. Daktiloskopija je veda o prstnih sledeh in odtisih. Njena uporaba je prinesla velik napredek na področju preiskovanja kaznivih dejanj in identifikacije storilcev kaznivih dejanj, ki so na kraju za seboj pustili sledi, s pomočjo katerih lahko potrdimo oziroma zavrnemo njihovo identiteto. Skozi leta je doživela veliko prebojev, čeprav ji na začetku ni kazalo najboljše, saj je bila takrat poglavitna metoda identificiranja ljudi antropometrija. Trajalo je leta preden je strokovnjakom uspelo dokazati njeno pravo vrednost in utrditi zaupanje vanjo kot izredno učinkovito metodo odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. Morda lahko rečemo, da je daktiloskopija odprla vrata tudi drugim sodobnejšim načinom identifikacije z uporabo biometrije. Znanstveniki in raziskovalci so na podlagi detajlov na človeškem telesu, kot so prstni odtis, očesna šarenica, DNK in prepoznava glasu, skupaj z razvojem novih tehnologij videli možnost za veliko hitrejšo in zanesljivejšo identifikacijo posameznika. Tako je daktiloskopija predstavljala precej učinkovitejše orodje pri ugotavljanju identitete, kot pa zamuden zajem ter iskanje in primerjava med številnimi telesnimi merami, na katerih je bila osnovana antropometrija. Prvi del diplomske naloge bo sestavljen iz opisa zgodovinskega razvoja daktiloskopije v svetu. Nato bomo predstavili najpomembnejše osebe, ki so s svojim delom in raziskovanjem daktiloskopijo uveljavile kot poglavitno metodo odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. V drugem delu pa bomo preučili opise in opravili primerjavo uporabe daktiloskopije pri prvih primerih, ki so bili rešeni z njeno pomočjo.
Keywords: forenzične preiskave, daktiloskopija, prstne sledi, zgodovinski pregled, primeri, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.01.2022; Views: 762; Downloads: 75
.pdf Full text (280,47 KB)

3.
Potrditvena pristranskost v forenziki : magistrsko delo
Lina Rižnar, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga obravnava teoretični pregled problematike potrditvene pristranskosti na forenzično preiskovanje. Pri tem je poudarek namenjen vplivu potrditvene pristranskosti na forenzično obdelavo in interpretacijo prstnih odtisov, saj gre po prepričanju mnogih za najbolj eksaktno in objektivno področje forenzičnega preiskovanja. Teoretični pregled literature in študija primerov poskuša dokazati , da nobena veda v forenzični znanosti ni nezmotljiva ter da številni subjektivni dejavniki in vdor informacij v forenzično delo pomembno vplivajo na izsledke forenzičnih raziskav. Potrditvena pristranskost sodi na področje kognitivnih pristranskosti in je razmeroma slabo raziskano področje. Temeljni problem potrditvene (in ostalih kognitivnih) pristranskosti je, da se pojavlja tako na zavedni kot tudi na nezavedni ravni, kar pomeni, da se preiskovalci njenega vpliva na oblikovanje spoznanj, rezultatov in sodb pogosto niti ne zavedajo. Z namenom preprečevanja vdora (potrditvene) pristranskosti v preiskovalno delo so bili vzpostavljeni številni obrazci samoocenjevanja in samorefleksije, kot tudi postopki preverjanja pridobljenih rezultatov, vendar pa analiza literature in študija primerov ponovno nakazuje, da pritranskost deluje na številnih ravneh (tudi npr. na ravni institucije) ter da se ji v nobeni situaciji ne moremo popolnoma izogniti. PRav zaradi pristranskosti so pod vprašaj postavljene vede, ki do dolgo veljave za "nezmotljive", kar prikazujeta primera Shirley McKie in Brandona Mayfielda. V obeh primerih so bile storjene napake v laboratoriju za analizo prstnih odtisov, pristranska spoznanja in mnenja izvedencev pa so izjemno vplivala na potek življenja obtoencev.
Keywords: forenzika, forenzične preiskave, pristranskost, potrditvena pristranskost, prepričanja, stereotipi, magistrska dela
Published in DKUM: 28.10.2020; Views: 928; Downloads: 269
.pdf Full text (1,10 MB)

4.
Iskanje, zavarovanje in shranjevanje sledi človeškega izvora na kraju kaznivega dejanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tjaša Ocepek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Biološke sledi na kraju kaznivega dejanja so v večini primerov ključnega pomena, saj s pomočjo DNK ugotovimo storilca kaznivega dejanja. Pri zavarovanju DNK potrebujemo že zelo majhno količino sledi (npr. le kapljico krvi), da lahko ugotovimo, komu posamezna biološka sled pripada. Pri bioloških sledeh je izredno pomembno, da ne pride do kontaminacije. Kriminalistični tehniki morajo biti zaradi kontaminacije še posebno pozorni pri iskanju, zavarovanju ter shranjevanju sledi. Paziti morajo, da sledi ne uničijo, da jo pravilno zavarujejo in shranijo. Pri tem morajo biti preiskovalci pravilno zaščiteni pred morebitnimi poškodbami na kraju kaznivega dejanja in oblečeni v posebne zaščitne obleke, da sami ne oddajajo lastnih bioloških sledi (npr. las, dlak, sline, znoja). V diplomski nalogi se bomo tako osredotočili na naslednje biološke sledi: kri, spermo, slino, lase in dlake. Poleg teh pa bomo omenili še urin, blato, zobovje in celice kože. Za biološke sledi je značilno, da jih s prostim očesom težko opazimo oziroma so v večini primerov nevidne. Zaradi takšnih okoliščin je delo še posebej zapleteno in utrujajoče, posebno na večjih površinah, kot so polja, njive, večji objekti… Za pomoč pri tem imamo v Sloveniji prvo izurjeno psičko Oli, ki pomaga pri iskanju sledi sperme in krvi. V diplomski nalogi bomo tako predstavili začetke iskanja bioloških sledi in natančneje psičko Oli. Število laboratorijskih preiskav bioloških sledi se iz leto v leto veča. Ker nas zanima, katerih preiskav je največ, bomo na koncu s pomočjo statističnih podatkov prikazali, koliko laboratorijskih preiskav v zvezi z biološkimi sledmi so v zadnjih petih letih opravili in katerih največ.
Keywords: kazniva dejanja, kriminalistično preiskovanje, forenzika, forenzične preiskave, sledi, dokazi, biološke sledi, zavarovanje sledi, shranjevanje sledi, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.12.2016; Views: 2362; Downloads: 649
.pdf Full text (1,07 MB)

5.
Sodobna forenzična fotografija : fotografiranje krvnih sledi in sledi obuval
Mitja Ličar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu avtor predstavi osnove fotografije. Opredeli osnovne parametre za pravilno eksponiranje fotografije, pojem globinske ostrine, predstavi objektive ter del nameni svetlobi, kontrastu vira svetlobe in svetlobnih odbojev. V nadaljevanju specificira fotografijo v forenzični vlogi. Opredeli situacijski posnetek, posnetek relativne bližine in bližnji posnetek. Osredini se na teorijo fotografiranja krvnih sledov. Predstavi problematične površine nahajanja krvnih sledi, uporabo kemijskih reagentov ter za te namene uporabo bliskavice pri fotografiranju. Prav tako se dotakne teorije fotografiranja sledi obuval ter opredeli reliefne in ploske sledi obuval. Na koncu teoretičnega dela se dotakne še digitalnega rokovanja s fotografijami v smislu digitalne postprodukcije. V empiričnem delu se osredini na fotografiranje reliefnih sledi obuval. Pri dveh sledeh istega obuvala z različno debelino podlage in globino ugreza obuvala pri isti strukturi podlage preizkuša, kako kot svetlobe vpliva na prepoznavo karakteristik obuvala na fotografiji. Reagiranje svetlobe na sled preizkuša iz treh različnih položajev po krožnici okrog sledi obuvala iz treh različnih kotov naklona – 25-, 50- in 75-stopinjskega kota vpadne svetlobe. Ob koncu tega dela analizira ugotovitve in poda statistične podatke izraženosti kontrolnih točk glede na globino sledi, položaj in kot svetlobe. Ugotavlja, da sta za fotografiranje profilnih sledi obuval, najbolj ugodna kota vpadne svetlobe, 25 in 50 stopinj. V empiričnem delu opravi tudi poskus fotografiranja krvnih sledi na bombažni tkanini. Za preizkus vzame 5 različnih barv iste tkanine, na katere odtisne krvavo sled obuvala, ki je kontaminirano s svinjsko krvjo. V nadaljevanju sledi fotografira s tremi različnimi tipi svetlobe - LED lučjo, forenzičnim svetlobnim virom pri 415 nm ter forenzičnim svetlobnim virom pri 415 nm z uporabo rumenega filtra na objektivu fotoaparata. Ugotavlja, da se pri eksperimentu najbolj obnese forenzični vir svetlobe pri 415nm z rumenim filtrom na objektivu, saj daje izboljšane rezultate pri rdeči, bordo rdeči in oranžni podlagi.
Keywords: kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, forenzika, forenzične preiskave, forenzična fotografija, krvne sledi, sledi obuval, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.01.2016; Views: 2163; Downloads: 194
.pdf Full text (1,34 MB)

6.
Postopki zajema in analiza ter pomen neobstojnih podatkov v digitalni forenziki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnost
Gregor Bogovčič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi predstavljamo vejo digitalne forenzike, ki se ukvarja z zajemom, zavarovanjem in delom z neobstojnimi podatki. Neobstojni podatki so podatki, ki se hranijo v neobstojnem pomnilniku, dokler ima ta dostop do izvora energije. V trenutku, ko je dostop do elektrike prekinjen, se podatki postopoma, a razmeroma hitro izgubijo. V nalogi skušamo opozoriti na pomen neobstojnih podatkov v forenzičnih preiskavah, saj obsegajo med drugim tudi vse podatke in vse aplikacije, ki jih imamo trenutno naložene in zagnane. Z vidika varnosti pa so v pomnilniku shranjeni tudi vsi aktivni šifrirni ključi itd. V nalogi na začetku na kratko predstavimo osnovne pojme v zvezi s samim področjem. Nalogo nadaljujemo s predstavitvijo postopka zajema neobstojnih podatkov, kjer je poudarek tudi na načrtovanju zajema podatkov. Prav tako predstavimo nekatera programska orodja za zajem in analizo slik delovnega pomnilnika. Praktično prikažemo primer zajema neobstojnih podatkov iz delovnega pomnilnika s pomočjo izkoriščanja neposrednega dostopa do pomnilnika (ang. DMA) s pomočjo programske opreme Inception in vmesnika Firewire. Prav tako predstavimo programsko orodje Volatility. Opravimo tudi praktično analizo pomnilniških slik na primerih iskanja gesel v čistopisu, iskanja zgoščenih vrednosti iz registra, najdenega v pomnilniški sliki, karvanja datotek iz pomnilniške slike ter izvedemo enostavno analizo trojanskega konja Zeus s pomočjo prej pridobljene slike delovnega pomnilnika.
Keywords: računalništvo, pomnilniki, podatki, neobstojni podatki, forenzične preiskave, digitalna forenzika, diplomske naloge
Published in DKUM: 18.11.2015; Views: 1661; Downloads: 269
.pdf Full text (1,78 MB)

7.
Slovenski nacionalni forenzični laboratorij : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Petra Tavčar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Nacionalni forenzični laboratorij je edina akreditirana slovenska institucija, ki se ukvarja s forenzičnimi preiskavami. Njegovi začetki segajo v leto 1950 in že od takrat je veljalo, da je na visokem nivoju, kar se je do danes samo nadgrajevalo. Slednje se izraža v dobri usposobljenosti zaposlenih, vrhunski instrumentalni opremi, mednarodnih sodelovanjih, upravljanju s sistemi kot so AFIS, SICAR ipd. K takemu napredku so veliko prispevali vodje NFL-ja in pa tudi ostali zaposleni, ki imajo težke in zahtevne naloge. Forenzični strokovnjaki delujejo v petih oddelkih (daktiloskopski, biološki, fizikalni, kemijski in oddelek za preiskave dokumentov NAC/CNAC), kjer se ukvarjajo s preiskavami in analizirajo sledi ter tako iščejo dokaze in posledično storilce kaznivih dejanj. Nekateri predavajo na fakultetah, občasno se udeležujejo ogledov kraja dejanja, podajajo mnenja na sodiščih, hodijo na razne konference itd. Iz slednjega lahko razberemo povezavo s policijo, sodišči in tožilstvom, sodelujejo pa tudi mednarodno. Trenutno se NFL bojuje s prostorsko stisko, kar pa se že rešuje z gradnjo novega prizidka in rekonstrukcijo obstoječe zgradbe. Glavna misel je tako v tem trenutku selitev v nove prostore in ohranjanje akreditacije, kamor spada tudi želja po akreditiranju še drugih metod.
Keywords: forenzika, forenzična znanost, forenzične preiskave, forenzični laboratoriji, Nacionalni forenzični laboratorij, NFL, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.07.2013; Views: 4298; Downloads: 995
.pdf Full text (2,57 MB)

8.
Računalniška obdelava podpisa
Uršula Rožanski, Dorijan Keržan, 2009, published professional conference contribution

Abstract: Predstavitev primera iz l. 2006, ki predstavlja zanimiv poskus prevare s ponarejanjem podpisov, pri katerem se je izkazalo, da so bili ponarejevalci seznanjeni tudi z osnovnimi principi forenzičnih preiskav rokopisov.
Keywords: podpisi, ponarejanje, prevare, forenzične preiskave
Published in DKUM: 04.06.2012; Views: 1978; Downloads: 139
.pdf Full text (1,98 MB)
This document has many files! More...

9.
Poroskopija
Barbara Hace, Bernarda Škrabar, 2008, published professional conference contribution

Keywords: prstni odtis, prstna sled, papilarne linije, daktiloskopija, pore, poroskopija, forenzične preiskave
Published in DKUM: 04.06.2012; Views: 1873; Downloads: 128
URL Link to full text

10.
Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica