| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Konzonantne značilnosti koroškega, štajerskega in panonskega narečnega prostora (na primeru gradiva Zinke Zorko)
Natalija Ulčnik, 2023, published scientific conference contribution

Abstract: V prispevku so prikazane razvojne značilnosti konzonantov, ki jih je v svojih razpravah za koroški, štajerski in panonski narečni prostor navedla dialektologinja Zinka Zorko. V primerjavi z vokali, ki so doživeli več razvojnih sprememb, je konzonantom praviloma odmerjenega manj prostora, kljub temu pa je v raziskavah Zinke Zorko zajeto bogato jezikoslovno gradivo, ki lahko služi za prikaz in ponazoritev tipičnih konzonantnih značilnosti izbranih narečnih skupin, obenem pa lahko to gradivo predstavlja tudi koristno izhodišče za primerjavo konzonantnih sestavov in iskanje mednarečnih vplivov.
Keywords: dialektologija, fonologija, razvoj konzonantov, narečne premene, koroška narečna skupina, štajerska narečna skupina, panonska narečna skupina
Published in DKUM: 31.05.2024; Views: 183; Downloads: 39
.pdf Full text (672,83 KB)
This document has many files! More...

2.
Branje v angleščini in odstopanja v izgovorjavi angleščine glede na težavnost besedila
Zala Horvatič, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo predstavili različne vidike psiholingvistike, ki se ukvarja prav s prejemanjem, procesiranjem in tvorjenjem jezika v možganih. V teoriji smo zajeli tudi osnove fonetike in fonologije in opise glasov ter procesov, pomembnih za našo raziskavo. Naslonili smo se na raziskave dr. Klementine Jurančič in dr. Rastislava Šuštaršica, ki sta vodilna raziskovalca angleške fonetike na slovenskih tleh. Postavila sta temelje izgovarjave angleščine pri Slovencih, ki so bili teoretično izhodišče magistrske naloge. Ker je naša raziskava bazirala na branju teksta, smo se v teoretičnem delu ukvarjali tudi s temo glasnega branja. V magistrski nalogi se nismo ukvarjali z vsemi angleškimi fonemi, temveč smo se osredotočili na nekatere soglasnike in procese, pri katerih sodelujejo. Ugotovili smo veliko različnih pomembnih novosti, ki jih je mogoče raziskovati vnaprej in ki nam dajejo pomemben vpogled v govor naših študentov. Glavni cilji naše magistrske naloge so bili smiselnosti teoretičnih problemov/vidikov fonetike in fonologije pri študiju angleškega jezika v Sloveniji ter njenega poučevanja. Tukaj se je smiselno vprašati, koliko časa je dovolj, da študentom predstavimo fonetiko in fonologijo, da jo razumejo, znajo in ponotranjijo. Glede na to, da je govorjeni jezik prvi stik pri spoznavanju novih ljudi, je v tujem okolju izgovarjava angleščine izjemnega pomena, sploh za študenta angleškega jezika, kaj šele za bodočega profesorja angleščine, ki želi svoje znanje predajati mladim umom.. Angleška fonetika in fonologija je izjemno pomemben predmet, ki ga študentje angleškega jezika spoznajo v prvem letniku. Zaradi tega s to magistrsko nalogo iščemo načine, kako lahko teoretični del predmeta fonetike infiltriramo v praktični del, da bi se študentje pri predmetu čim več naučili in uporabili svoje znanje fonetike v vsakdanjem življenju. Zaradi kompleksnosti fonetike in fonologije je treba najprej raziskati dejansko znanje študentov angleščine Univerze v Mariboru. V magistrski nalogi smo raziskovali angleško izgovarjavo 20 študentov UM, prvega letnika 1. stopnje bolonjskega sistema, smeri Angleški jezik in književnost. Nekaj smernic, na katere smo bili med našo raziskavo posebej pozorni, smo dobili iz prejšnjih raziskav dr. Klementine Jurančič in dr. Rastislava Šuštaršica, ki sta naša vodilna raziskovalca angleške fonetike. Študentom smo pripravili dva različna teksta, in sicer odlomek iz pravljice Piskač iz Hamelina in odlomek iz zgodovinske monografije. Prvi tekst, ki je bil zgodovinska monografija, je vseboval nekaj besed, ki jih v prostem govoru zelo redko zasledimo, zato smo ga klasificirali kot težek tekst. Drugi tekst smo označili za lahkega zaradi enostavnega in vsem znanega besedišča iz pravljice. Med obdelavo rezultatov smo uporabili program SPSS, ki nam je z Paired Samples T-Test pokazal zanimive rezultate. Na tem mestu moremo opozoriti na majhen vzorec sodelujočih (dvajset študentov). Test je pokazal, da so odstopanja med lahkim in težkim tekstom minimalna, kar pomeni, da so študenti, ki so imeli dobre rezultate na lahkem tekstu, prenesli znanje na težek tekst. Le temu rečemo govorne navade ali po angleško “speech habits. Pri tem enakem testu, pa so se nam pokazala tri odstopanja, ki so se nagibala v eno ali drugo smer; torej v prid težkemu ali lahkemu tekstu. Zreducirana zvenečnost v začetnih soglasniških sklopih (z izjemo aspiracije) (60% mean v prid tekstu 1) je imel eno besedo (flowers) za glas /l/ in dve (izmed treh) za /r/, zreducirana zvenečnost v končnem soglasniškem sklopu (aritmetična sredina/povprečje/mean 22% v prid tekstu 2) je imel le en reprezentativni glas za process (/b/), in variante morfemov (44,5% v prid tekstu 2) so imeli neenakomerno porazdeljene besede, kjer so se lahke besede ponavljale ( beseda rats tudi 7 krat. Poleg tega ne moremo čez dejstvo, da je pri glasnem branju vključen stres in vsi ostali procesi, ko beremo v tujem jeziku.
Keywords: študentje, Branje, Soglasniki, Fonetika, Fonologija, Izgovarjava, Aspiracija
Published in DKUM: 17.04.2019; Views: 1607; Downloads: 134
.pdf Full text (1,04 MB)

3.
Fonološki opis govora Dovjega
Jožica Škofic, 2013, original scientific article

Abstract: V prispevku je predstavljen krajevni govor Dovjega na Gorenjskem, ki je tudi točka Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA T195). Fonološki opis, ki zajema inventar, distribucijo in izvor fonemov in prozodemov, je nastal večinoma na osnovi zapisa dovškega krajevnega govora po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas iz leta 1967, dopolnjen pa je z zapisi narečnih besedil, posnetih pozimi 2013, in pred- vsem na glasoslovni ravnini primerjan z govorom Plavškega Rovta in nekaterih drugih vasi na tem območju.
Keywords: slovenščina, fonologija, fonološki opisi, slovenska narečja, gorenjsko narečje, Slovenski lingvistični atlas, Dovje, Slovenija
Published in DKUM: 13.02.2018; Views: 1285; Downloads: 410
.pdf Full text (506,22 KB)
This document has many files! More...

4.
Bralna uspešnost pred in po vstopu v izobraževalno ustanovo
Nataša Žmavc, 2017, master's thesis

Abstract: Cilj magistrske naloge je ugotoviti, ali se je izgovarjava po vstopu v izobraževalno ustanovo poboljšala ali poslabšala. V raziskovalno nalogo smo vključili posnetke 30 slovenskih študentov angleškega jezika, ki so imeli na začetku semestra predavanja iz fonetike in fonologije, katera so ključnega pomena za magistrsko nalogo. Posnetke smo večkrat pregledali, analizirali in prišli do spoznanja, da imajo študenti v nekaterih aspektih še vedno težave pri izgovarjavi različnih zvokov. Te smo nato razdelili na poglavja in jih podrobno predstavili (rezultati pred vstopom in po vstopu v izobraževalno ustanovo). Analiza je pokazala, da imajo študenti še vedno težave pri izgovarjavi zvokov, ki niso značilni za slovenski zvočni sistem, vendar so ključnega pomena za angleški zvočni sistem ter posledično za angleško izgovarjavo. V nekaterih pogledih so študenti pokazali napredek, vendar ne v tolikšni meri, ki bi bila za študente angleškega jezika sprejemljiva.
Keywords: angleška izgovarjava, angleški zvočni sistem, slovenski zvočni sistem, fonetika, fonologija, posnetki pred in po vstopu v izobraževalno ustanovo
Published in DKUM: 08.11.2017; Views: 1411; Downloads: 140
.pdf Full text (684,35 KB)

5.
Fonološki opis govora v Radencih
Mihaela Koletnik, 2000, original scientific article

Abstract: Radenci danes niso več več točka v mreži za SLA. Kraj, ki je bil v Ramovševi mreži oštevilčen s številkami 279, 290 in 304 (Benedik 1999: 109), je ob preureditvi mreže izpadel. Ker je raziskava slovenskogoriškega narečja (Koletnik 1999: 1-433) pokazala, da so Radenci še zadnja vzhodna točka, kjer se govori slovenskogoriško narečje oz. njegovo vzhodno podnarečje (v sosednjih Petanjcih se govori prekmursko, na Kapelskem vrhu in v Hrastju Moti pa prleško narečje), sem glasoslovje tega govora predstavila v obliki fonološkega opisa.
Keywords: jezikoslovje, slovenščina, fonologija, narečja, slovenska narečja, Radenci
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1952; Downloads: 57
URL Link to full text

6.
Fonološki opis govora pri Sv. Ani na Kremberku v Slovenskih goricah
Mihaela Koletnik, 2001, original scientific article

Abstract: V članku je s fonološkim opisom predstavljeni mejni govor zahodnega slovenskogoriškega podnarečja, tj. govor Sv. Ane na Kremberku v Slovenskih goricah. Ta je v Ramovševi mreži za Slovenski lingvistični atlas oštevilčen s številko 295 (Benedik 1999: 109). Ob preureditvi mreže je kraj izpadel, v mrežo pa je bil s številko 365 vključen zaselek Kremberk (Benedik 1999: 113; Koletnik 1996: 165-178). Čez Sv. Ano na Kremberku je tekla zgodovinska meja med Karantanijo in Spodnjo Panonijo (Kovačič 1928: 27-28; Murko 1962: 343), čez cerkev sv. Ane meja med jareninsko in radgonsko pražupnijo (Kovačič 1928: 64), danes pa po tej črti, tj. od Zgornje Velke na severu prek SV. Ane na Kremberku v bližino Sv. Trojice in nato do Dvorjan pred Vurberkom ob Dravi, teče meja med zahodnim in vzhodnim slovenskogoriškim podnarečjem (Koletnik 1999: 370).
Keywords: jezikoslovje, slovenščina, fonologija, fonološki opisi, narečja, slovenska narečja
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1604; Downloads: 61
URL Link to full text

7.
Fonološki opis posavskega govora v Stržišču
Melita Zemljak Jontes, 2001, original scientific article

Abstract: The Štajersko dialect in Posavje is one of the least researched Slovenian dialects. It is considered as a transitional dialect because it combines older Dolenjsko and newer Štajersko dialectal features. In the form of a phonological description this article presents the phonology and the stress patterns of the local speech of the village of Stržišče and its surrounding area. This speech is a part of the Sevnica-Krško speech and because of its far-off position and daily migrations it even shows some features of the so-called mixed speeches. The nearest SLA point is Sevnica (Slovenian Linguistic Atlas, point 304), but this speech is already showing features of an urban speech.
Keywords: jezikoslovje, slovenščina, fonologija, fonološki opisi, narečja, slovenska narečja, Stržišče
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1826; Downloads: 65
URL Link to full text

8.
Fonološki opis govora na Zgornji Velki (SLA 364)
Mihaela Koletnik, 2002, original scientific article

Abstract: Krajevni govor Zgornje Velke (Slovenski lingvistični atlas, točka 364) spada v panonsko narečno skupino, natančneje v zahodno slovensko goriško podnarečje. Značilna zanj sta izguba tonemskih nasprotij in poznejše daljšanje staro- in novoakutiranih samoglasnikov v nezadnjih besednih zlogih, ki je zajelo tudi tiste v zadnjih ali edinih besednih zlogih in pod umičnimi naglasi, zato se danes odrazi za te samoglasnike razlikujejo od tistih, ki so bili stalno dolgi oz. cirkumflektirani. Tako je govor izgubil tudi kolikostno nasprotje. Med e-jevskimi glasovi ima samosvoj refleks stalno dolgi e (/e:i/), med o-jevskimi pa stalno dolgi o (/o:/).
Keywords: jezikoslovje, slovenščina, fonologija, fonološki opisi, narečja, slovenska narečja
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1693; Downloads: 62
URL Link to full text

9.
Fonološki opis govora pri Negovi (SLA 367)
Mihaela Koletnik, 2003, original scientific article

Abstract: Govor Negove je točka 367 v mreži krajev za Slovenski lingvistični atlas. Govor, ki spada v panonsko narečno skupino, natančneje v vzhodno slovenskogoriško podnarečje, nima tonemskih nasprotij, ohranjeno pa je kolikostno nasprotje. Soglasniški sistem se od knjižnega razlikuje le v posameznih razvojih.
Keywords: jezikoslovje, slovenščina, fonologija, fonološki opisi, Negova, narečja, slovenska narečja
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1675; Downloads: 73
URL Link to full text

10.
Glasoslovni razvoj v slovenskogoriškem narečju
Mihaela Koletnik, 2003, original scientific article

Keywords: slovenščina, dialektologija, slovenskogoriško narečje, fonologija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1439; Downloads: 263
URL Link to file

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica