| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Medsebojna povezanost nekaterih dejavnikov bralnih zmožnosti : magistrsko delo
Silvija Sambt, 2021, master's thesis

Abstract: Z razvojem družbe in njenih zahtev se je spremenilo tudi samo pojmovanje pismenosti in dolžina opismenjevanja, ki je postalo vseživljenjski proces. Pismenost je sposobnost, ki vključuje številne spretnosti in sposobnosti branja in pisanja (v širšem smislu tudi računanja), temeljni element vseh pismenosti pa je bralna pismenost, zato sodi razvoj bralnih zmožnosti med temeljne kompetence vsakega izobraževalnega sistema. V teoretične delu zaključnega dela je tako opredeljen sam pojem pismenosti, dejavniki pismenosti in njihov razvoj v različnih starostnih obdobjih. Posebej pa so opisani štirje dejavniki bralnih zmožnosti: fonološko zavedanje, tekočnost branja, motivacija za branje in razumevanje prebranega. Opisana je tudi njihova medsebojna odvisnost, kot so jo pokazale že opravljene raziskave. Ker gre za dejavnike, ki so lahko dober prediktor morebitnih težav branja in pisanja pri učencih, hkrati pa je z njihovim načrtnim razvijanjem v sistemu opismenjevanja mogoče vplivati na zmanjšanje teh težav, je v teoretičnem delu predstavljen tudi sistem opismenjevanja z ozirom na razvoj omenjenih dejavnikov in težave branja in pisanja, ki se lahko pojavljajo. Posebej je opozorjeno na disleksijo in njeno povezavo z razvojem fonološkega zavedanja. V empiričnem delu pa je bil cilj preveriti povezanost posameznih dejavnikov skozi prvo triletje, v katerem je poudarek na razvijanju tehnike branja v povezavi z bralnim razumevanjem. Zanimalo nas je tudi, kako se skozi leta posamezni dejavniki spreminjajo in ali med posameznimi generacijami učencev obstajajo razlike v razvitosti posameznih dejavnikov (predvsem fonološkega zavedanja in motivacije za branje) že ob samem vstopu v šolo.
Keywords: dejavniki bralne zmožnosti, fonološko zavedanje, tekočnost branja, motivacija za branje, bralno razumevanje
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 495; Downloads: 184
.pdf Full text (3,25 MB)

2.
Vpliv glasbe pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjami
Saša Tisel Fidler, 2020, master's thesis

Abstract: Glasbi smo v takšni ali drugačni obliki vsakodnevno izpostavljeni in tudi pomembno vpliva na vsa področja človekovega razvoja. Dokazano je, da lahko s pomočjo glasbe spodbujamo, se sporazumevamo, razvijamo in/ali izvajamo terapijo. Za sporazumevanje je govor še vedno najpomembnejša človeška sposobnost, ki učencu z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) predstavlja oviro. Glasba in govor sta med seboj tesno povezana, saj imata za prenašanje zvočnih informacij veliko skupnega – višino ali frekvenco zvoka, barvo in čas (ki se kaže v ritmu). Pomemben del govora – fonološko zavedanje je nabor sposobnosti, ki zajema prepoznavanje in manipulacijo z deli govora in je ključen dejavnik zgodnjega opismenjevanja. Rezultati mnogih raziskav so pokazali, da lahko glasbeno udejstvovanje/trening pozitivno vpliva na razvoj in/ali izboljšanje sposobnosti fonološkega zavedanja tudi pri učencu z GJM. V teoretičnem delu magistrske naloge so opredeljeni učenci z GJM, fonološko zavedanje, glasba ter povezava med glasbo in govorom. V empiričnem delu magistrske naloge smo želeli ugotoviti, ali glasba vpliva na učence z GJM. V raziskavo sta bila vključena dva učenca z GJM, pri čemer je učenka poleg osnovnošolskega izobraževanja obiskovala še glasbeno šolo. Rezultati so pokazali, da je učenka, ki se tudi glasbeno udejstvuje, dosegla boljše rezultate na testu fonološkega zavedanja in na testu glasbenih spretnosti.
Keywords: govorno-jezikovne motnje, fonološko zavedanje, glasbene spretnosti, glasba
Published in DKUM: 22.12.2020; Views: 1228; Downloads: 195
.pdf Full text (1,26 MB)

3.
Napredek zaznavanja določenih ravni fonološkega zavedanja pri pet in šest let starih otrocih
Valerija Višnar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Fonološko zavedanje ima izredni pomen pri poznejšem opismenjevanju otrok. Razvijati se začne že v predšolskem obdobju in se nadaljuje v šoli. Zajema tvorjenje rim, členjenje povedi na besede in členjenje besed na zloge ter glasove. V teoretičnem delu so predstavljene teme govornega razvoja, pismenosti, fonološkega zavedanja, poslušanja in opismenjevanja. Teme teoretičnega dela se med seboj povezujejo in dopolnjujejo. Namen diplomske naloge je bil odkriti raven fonološkega zavedanja pri pet in šest let starih otrocih ter napredek pri fonološkem zavedanju otrok v razmiku treh mesecev. Podatki so zbrani v ček listi, ki se je izpolnila z individualnim preverjanjem otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati štiridesetih otrok, ki izkazujejo, kako otroci poimenujejo predmete, zlogujejo besede in prepoznavajo začetne ter končne glasove v besedah. Polovica otrok, ki je sodelovala v raziskavi, je leta 2019 dopolnila pet let, druga polovica pa je dopolnila šest let starosti. V rezultatih je zaznan napredek pri fonološkem razvoju otrok v obdobju treh mesecev, prav tako je prikazano boljše fonološko zavedanje starejših otrok.
Keywords: govorni razvoj, fonološko zavedanje, poimenovanje, zlogovanje, začetni in končni glasovi
Published in DKUM: 22.11.2019; Views: 1142; Downloads: 192
.pdf Full text (3,26 MB)

4.
Povezanost grafomotoričnih sposobnosti, fonološkega zavedanja in besedišča otrok v prvem in drugem razredu osnovne šole
Kaja Kolman, 2019, master's thesis

Abstract: Otrok se vse življenje razvija tako na govornem kot tudi na motoričnem področju. V teoretičnem delu zaključnega dela je predstavljeno, kako poteka razvoj govora pri otroku, tj. od prvih glasov do tvorjenja stavkov in povedi. Opisane so najpogostejše govorne in jezikovne motnje, za katere so prikazana tudi posamezna odstopanja. V nadaljevanju sta podrobneje predstavljena razvoj fonološkega zavedanja in besedišča, ki sta med seboj prepletena, ter tudi težave, ki se lahko pojavljajo na posameznem področju. Ker je bil cilj magistrskega dela raziskati povezanost grafomotorike s fonološkim zavedanjem in besediščem, so podrobneje opredeljeni še razvoj motorike, grafomotorike in težave na tem področju – razvojne disgrafije. V empiričnem delu je bilo raziskano, ali obstaja povezanost med grafomotoričnimi sposobnostmi, fonološkim zavedanjem in besediščem otrok. Cilj je bil ugotoviti, kakšen je vpliv lateralnosti oz. dominantne roke na grafomotorične sposobnosti, kakšna je razlika med spoloma otrok. Med seboj se je primerjalo tri različne šole – matično in dve podružnični. Rezultati so pokazali, da so bili otroci, kjer poteka pouk kombinirano, uspešnejši pri reševanju preizkusa. Pokazalo se je, da dominantna roka nima vpliva na grafomotorične sposobnosti, temveč so bistveni drugi dejavniki. Izkazala se je vidna, a minimalna razlika uspešnosti med spoloma otrok. Pri tem je raziskava pokazala, da so bile deklice iz raziskovalnega vzorca v povprečju uspešnejše od dečkov. V raziskovalnem vzorcu se je pokazala povezanost med grafomotoričnimi sposobnostmi, fonološkim zavedanjem in besediščem.
Keywords: govor, fonološko zavedanje, besedišče, grafomotorika
Published in DKUM: 13.11.2019; Views: 1448; Downloads: 287
.pdf Full text (1,63 MB)

5.
POVEZANOST BESEDIŠČA IN FONOLOŠKEGA ZAVEDANJA OB VSTOPU V ŠOLO
Valentina Gjura, 2015, master's thesis

Abstract: Človek se nauči govora preko posnemanja oseb iz svoje okolice. Fonološki razvoj obsega področje sposobnosti povezovanja glasov (fonemov) s črko in tudi razumevanje, kako je posamezna beseda ali celoten govor sestavljen. Besedišče otrok se povečuje z vplivom okolja in s tem, da beseda začne pomeniti vsak predmet, ki ima skupne lastnosti v neki skupini predmetov. Namen praktičnega zaključnega dela je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost obsega besedišča in fonološkega zavedanja predšolskih otrok ob vstopu v šolo. Predmet raziskovanja je bil, ali obstaja razlika v razvitosti besednega zaklada glede na starost. Drugi cilj je bil oblikovati nekaj nasvetov in iger za starše, vzgojitelje pri delu z otroki pred vstopom v šolo, pri katerih zaznavamo težave na področju govora. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da imajo v povprečju kronološko mlajši otroci na področju fonološkega zavedanja več težav kot starejši. Največ težav fonološkega zavedanja sta jim predstavljala zaznavanje inicialnega ter finalnega glasu. Tudi za starejšo skupino otrok je bil finalni glas nižje ocenjen. Raziskava je pokazala, da je več kot polovica otrok iz obeh starostnih skupin sliko opisovalo v posameznih besedah in da so zato potrebovali veliko motivacije. Nekaj otrok kljub dodatni motivaciji ni tvorilo stavkov. Pomembnih razlik med starejšimi in mlajšimi otroci pri opisovanju slike ni bilo. Skozi empirično raziskavo je bilo ugotovljeno, da otroci, ki nimajo težav s fonološkim zavedanjem, jih posledično nimajo tudi pri besedišču. Besedišče tistih, ki imajo govorne težave in katerih govor je slab in nerazumljiv, je skromno.
Keywords: Govor, fonološko zavedanje, besedišče
Published in DKUM: 22.12.2015; Views: 1687; Downloads: 319
.pdf Full text (2,88 MB)

6.
RAZVIJANJE FONOLOŠKEGA ZAVEDANJA IN PREPOZNAVANJA ČRK NA DVOJEZIČNEM PODROČJU
Renata Toth, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Razvijanje fonološkega zavedanja in prepoznavanje črk dvojezičnem področju v prvem, teoretičnem delu, predstavi tri sporazumevalne dejavnosti (poslušanje, branje in pisanje), metode in postopke opismenjevanja ter jezikovno organizacijo pouka in modele opismenjevanja v dvojezični osnovni šoli. Empirični del temelji na raziskavi, katere namen je bil ugotoviti, ali so učenci, ki se hkrati opismenjujejo v obeh jezikih, zmožni v obeh jezikih enakovredno razvijati fonološko zavedanje in poznavanje črk. V empiričnem delu so torej predstavljeni rezultati te raziskave, ki dokazujejo, da lahko pri uravnoteženo dvojezičnih otrocih primerljivo dobro razvijamo zmožnost fonološkega zavedanja in poznavanja črk v obeh jezikih. Raziskava potrjuje hipotezo, da je fonološko zavedanje do določene mere univerzalna zmožnost in se zaradi tega pri hkratnem opismenjevanju v obeh jezikih vzajemno podpira. Napredek učencev sem ugotavljala z deskriptivno in eksperimentalno metodo in sicer dvakrat, v razmiku osmih mesecev (oktober-maj). Pri tem je bil za slovenščino uporabljen del standardirizanega testa Ocenjevalna shema bralnih zmožnosti učencev – OSBZ-1, za madžarščino pa prilagoditev tega testa. Z instrumentarijem sem preverjala poznavanje črk in sposobnost fonološkega zavedanja.
Keywords: opismenjevanje, dvojezični pouk, hkratno opismenjevanje, fonološko zavedanje, poznavanje črk
Published in DKUM: 22.07.2015; Views: 2108; Downloads: 374
.pdf Full text (1,39 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica